Samozavestni in optimistični ljudje so bolj zdravi, bolje se znajdejo v kriznih situacijah in so na sploh bolj uspešni in srečnejši v življenju.
Prirojeno …
Raziskovalci fenomena ‘rožnatih očal’ pravijo, da se že dojenčki različno odzivajo na dražljaje. Nekateri so bolj jokavi, nervozni ali čemerni od drugih, ki so že v zibki pravi mali veseljaki in mirnodušneži.
Danes zato velja, da je pozitvna življenjska naravnanost delno prirojena in sicer do 25 odstotkov. Preostali, torej večji del, pa naj bi nam bil priučen.
… in priučeno!
Optimizma oz. pesimizma se priučimo:
- iz lastnih izkušenj uspehov in porazov in lastne interpretacije le teh,
- s posnemanjem zgledov, npr. Kar zmore ona, zmorem tudi jaz!
- veliko vlogo igra tudi spodbuda okolice. Kadar so okoli nas ljudje, ki v nas verjamejo, to krepi pozitivno samopodobo in z njo vero v naše sposobnosti,
- z odzivi telesa: adrenalilnski sunek nas lahko spodbudi ali ohromi. Tudi intenzivnost fiziološkega odzivanja je delno prirojena in se precej razlikuje od posameznika do posameznika, nanjo pa vplivajo tudi pretekle izkušnje.
Nikoli ni prepozno!
Večina psihologov je mnenja, da se je do določene mere mogoče optimizma naučiti tudi kasneje, v dobi odraslosti. Izkazalo se je, da so tudi kasnejši uspehi in potrditve nekaterih posameznikov pomenljivo okrepile njihovo zaupanje v lastne sposobnosti.
Več o tem na www.geo.si!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
