Slovenska pisateljica in prva dama Hrvaške.
Zofka Kveder se je rodila 22. aprila 1878 v Ljubljani, odraščala je v Loškem Potoku na Notranjskem.
Njeno otroštvo ni bilo lahko, saj je družina živela v revščini, grenke spomine pa je pustilo tudi očetovo pijančevanje. Zaradi neznosnih razmer doma in velike želje po znanju se je kmalu preselila v Ljubljano. Obiskovala je uršulinsko šolo in se pozneje zaposlila v odvetniški pisarni.
Tam je začela svoje zgodbe (resnične podobe iz življenja, pa tudi domišljijske pripovedi) pošiljati časopisom, ki so jih tudi radi objavljali. Nekaj časa je živela tudi v Trstu in nato v Bernu, kjer je obiskovala univerzitetna predavanja.
Leta 1900 se je preselila v Prago, kjer je še isto leto izdala svojo prvo knjigo Misterij žene, ki je, poleg njenih domačih izkušenj, odsevala tudi njena tržaška odkritja. V teh črticah se zato prepletajo bolečine kmečkih, delavskih, primestnih in meščanskih žensk.
Preživljala se je zgolj s pisanjem, saj je bila pisateljica in novinarka ter prevajalka.
Pisala je tudi v nemškem, češkem in hrvaškem jeziku. Leta 1904 je začela urejati družinski mesečnik Domači prijatelj, ki je prihajal v skoraj vsako slovensko hišo. Takrat je bila tudi leposlovna mentorica Prežihovemu Vorancu. Poročila se je z Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom in pozneje zdravnikom, s katerim je imela tri hčere (pozneje se je tudi ločila). Leta 1907 so se preselili v Zagreb, kjer je delala kot urednica časopisov. Roman Njeno življenje (1914) je bilo zadnje delo, ki ga je napisala v slovenščini. Po tem je pisala v srbskem in hrvaškem jeziku (Hanka, Jedanaest novela, Unuk kraljevića Marka …).
Pred vojno se je drugič poročila, in sicer s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovićem, ki je bil po koncu vojne pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila Zofka nekaj časa pravzaprav prva dama Hrvaške. Bila je tudi zelo zagreta za novonastalo državo Jugoslavijo.
Od tod tudi njeno 'jezikovno uskoštvo', ki so ji ga pogosto očitali. Glede na takratno situacijo ji tega ne gre zameriti, škoda je le, da ji ni nikoli uspelo dokončno izpiliti svojega sloga v slovenščini.
Hudo bolna je leta 1926 umrla v Zagrebu.
Kratke zanimivosti
- Nekaj časa se je pod svoje pripovedi podpisovala s psevdonimom Kopriva.
- Po političnem nazoru je bila socialistka.
- Z bolečino, ki ji jo je povzročilo očetovo pijančevanje, se je spopadala v številnih svojih delih, zlasti v noveli V oblasti teme in romanu Njeno življenje (1918).
- V slovensko literaturo se ni zapisala zaradi svoje visoke umetniške vrednosti, ampak zlasti zaradi poudarjene teme o brezpravni ženski. Kvedrova pripada tako imenovani drugi generaciji slovenskih naturalistov, predvsem zaradi naturalističnega opisovanja okolja, dednosti in erotike.
- Zofka Kveder prva prava slovenska pisateljica. Bila je prva, ki je brez zadržkov izrazila svoj življenjski nazor in se uprla globoko zasidrani miselnosti, ki je takrat vladala na Slovenskem. Že samo dejstvo, da si je upala odgrniti zastor, ki je zakrival 'misterij' slovenskih in tudi drugih žensk, je ogromna pridobitev za slovensko žensko literaturo in slovensko literaturo sploh.
