"Srečen človek čuti, da je njegovo srce veliko kot vesolje," gre stavek, ki ga pogosto slišimo kot pojasnilo nekoga, ki je srečen. Pa ti? Koliko si srečna od 1 do 4? Preveri.
Naše srce najbolje ve, kaj je sreča. Ko sledimo želji, da bi srečo našli zunaj sebe, smo prisiljeni sprejemati veliko kompromisov in se prilagajati drugim ljudem, zato posledično največkrat živimo neiskreno, zlagano življenje.
Naše psihično blagostanje (mi smo to poimenovali kar stopnja sreče) pokaže, koliko v resnici poslušamo svoje srce oz. koliko verjamemo glavi.
Obstajajo 4 različne stopnje sreče. Na kateri stopnji si ti v tem trenutku?
1. stopnja: Nesrečnost
Kadar doživljamo več negativnih čustev kot pozitivnih, je naše psihično blagostanje (naš dušni blagor, notranji mir) ogroženo. Ko so na delu negativna čustva, se nam vse zdi težko in življenja ne doživljamo v trenutkih, ampak v letih, ki odletijo mimo nas.
Ne čutimo pravega zadovoljstva, počutimo se, kot da nam nič ne uspeva, nenehno nas preganja občutek, da v ničemer nismo dovolj dobri, da si sicer želimo spremembe, a ne vemo, kako do nje in kaj spremeniti.
Svet dojemamo kot prostor, poln trpljenja, ki nam je nenaklonjen, nenehno smo razočarani tako nad ljudmi kot dan sabo, vse to pa nas privede v občutke tesnobe, jeze, nemira, napetosti, žalosti, potrtosti in seveda nas na dolgi rok močno onesrečuje.
2. stopnja: Odvisna srečnost
To je kratkotrajna srečnost, ki se pojavi, ko se poskušamo izogniti nesreči.
Naše počutje je odvisno od različnih 'tolažilcev', kot so različne odvisnosti. Te nas sicer nekaj časa izpolnjujejo, dolgoročno pa škodujejo. To so: nezdravi odnosi, pretirano nakupovanje ali skladiščenje, prenajedanje, pretirana družabnost, alkoholizem, obremenjenost z zunanjim videzom, igre na srečo.
Pri vsem tem se kaj hitro ujamemo v past izluzije ega, ki nas lažno prepričuje, da smo pravzaprav srečni.
3. stopnja: Slepa srečnost
Ta sreča je odvisna od vsega, kar nas obdaja: od dobrih odnosov, uspeha v službi, denarne in materialne preskrbljenosti, varnosti.
Čeprav smo zadovoljni, kadar vse to imamo, se velikokrat ne zavedamo, da postanemo nesrečni, kako hitro ta isti dejavniki odpovejo.
Za našo srečo še zdaleč ne zadostuje kopičenje materialnih stvari v življenju, veliko pomembneje je, v kakšnem notranjem stanju bivamo.
4. stopnja: Globoka srečnost
Globoka srečnost izhaja iz globokega občutka notranjega miru ne glede na zunanje dejavnike in je najvišja oblika stimulacije življenja, ki ga istočasno zaznamuje spokojni občutek izpolnjenosti, pomirjenosti s samim sabo in s svetom.
Globoka sreča ni nekaj, kar lahko imamo ali česar nimamo; ali nekaj, kar lahko pridobimo. Sreča je stanje, ki ga živimo. Seveda to ne pomeni, da globoko srečen človek vsak dan skače do stropa od veselja ali je pretirano navdušen nad vsem, kar počne.
Globoka sreča prihaja iz zdravega razuma in njegovih (zdravih) misli, ki niso le bežno pozitivno čustvo ali razpoloženje. Zdrave misli so temelj za naše optimalno stanje in zdravo bivanje.
Za ohranjanje globoke sreče je potrebno reprogramiranje našega uma (mišljenja). Z aktivnim delom na sebi se počasi in postopoma znova povežemo s sabo in s svojimi željami, ki prihajajo in se odražajo iz srčnih globin, kjer bivata globoka sreča in modrost.
Pomni še sledeče: Globoka sreča pa ni le pozitivno razmišljanje, kot to danes pogosto slišimo.
Je predvsem zavestna odločitev poskrbeti za odsotnost negativnih misli in čustev preteklosti, ki nam onemogočajo izpolnjevanje lastne življenjske naloge (nečesa, kar nas navdaja z voljo vztrajnostjo, hvaležnostjo in po kateri bomo hrepeneli ves čas).
Pri tem so nam v veliko pomoč tesni in vzdržljivi medsebojni odnosi ter življenjski smisel, ki je odgovor na vprašanje, čemu počnem vse to, kar počnem.
Globoka sreča je gorivo, potrebno za nenehno raziskovanje in razvijanje samega sebe, pri čemer ima naš čustveni razvoj pomembno vlogo.
Pot do sreče je za vsakega od nas drugačna!
Nekdo jo bo prehodil hitro, drugi bo izbral daljšo in z ovinki, nekateri jo bodo iskali do konca življenja. Treba se je zavedati, da nam je vse, kar v življenju izkusimo in doživimo, dano z namenom. Nobena pot ni napačna, dokler se zavedate, da se na njej lahko kadarkoli in kjerkoli obrnete, ko se za to odločite.
Članek je napisala Carmen Levovnik, dipl. oec., strokovnjakinja za čustveno inteligenco
Objavljeno v reviji Sensa
Za splet priredila Ajda Hovnik Plešej
Preberi še: 13 vprašanj, ki bi si jih morali v življenju vsi zastaviti vsaj enkrat in 3 čustva, ki so pogosto razumljena napačno
Priporočamo tudi: "Pomembno je namreč samo to, kar o sebi misliš ti"
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
