Sociologi na pol v šali in na pol zares odgovarjajo na večno vprašanje o tem, kako naj človek postane (in ostane) srečen, z enostavno formulo ...
‘Obkrožite se z ljudmi, ki so grši, bolj revni in nižje rasti od vas, pa tudi tistimi, ki so nesrečno poročeni ali imajo zoprne otroke.’
... po njihovem naj bi nas prav primerjanje s tistimi, ki so na ‘slabšem’ od nas spravilo v boljšo voljo.
Resnica je ravno nasprotna
Zdravnik in sociolog s harvardske univerze, Nicholas Christakis, pa se s to postavko nikakor ne strinja. Izsledki njegove študije, s katero je kar dve desetletji podrobno spremljal stanje 5000 ljudi, so pokazali, da je občutek sreče (nekako tako kot gripa) nalezljiv.
Izkazalo se namreč je, da so ljudje v resnici bolj ali manj srečni premosorazmerno s fizičnim, družbenim in siceršnjim blagostanjem ljudi, ki so jim blizu (pa naj gre za prijatelje ali sorodnike):
- ko so ti torej fizično pri dobrem zdravju,
- v dobrih medosebnih odnosih doma in pri delu,
- ter posledično nasploh bolj zadovoljni v življenju.
Sreča je naravnost hipernalezljiva
Dr. Christakis na podlagi svojih izkušenj iz prakse tako trdi, da:
- če tvojo prijateljico, ki npr. živi dober kilometer stran od tebe, nekaj v njenem življenju osreči, obstaja možnost, da boš zaradi njene sreče tudi ti postala bolj srečna (ta možnost je po oceni dr. Christakisa kar 15-odstotna).
Še več.
Naravnost presenetljivo je dejstvo, da je veselje tako zelo, celo hipernalezljivo, da sproži pravo malo verižno reakcijo:
- učinek nalezljivosti veselja namreč preskoči tudi na tretjo osebo, torej osebo, za katero sploh ni nujno, da je v neposrednem stiku s prvo osebo: v praksi to pomeni, da bo tudi prijatelj prijatelja, ki ga je osrečila naša sreča, zato bolj srečen, pa čeprav nas v svojem življenju še nikoli ni videl ;)
S komer si, takšen si!
Dr. Christakis tako postavlja na glavo (uvodno in) splošno razširjeno tezo o srečnosti.
Po njegovem bi se namreč morali obkrožiti ravno z ljudmi, ki so srečni in veseli, saj to posredno osrečuje nas, posledično pa tudi vse tiste, ki so nam blizu.
P.S.
Ta nalezljivost občutij seveda ni rezervirana le za dobra čustva in občutja v našem življenju. Christakis ugotavlja še, da so enako nalezljive tudi razne odvisnosti (npr. kajenje) in debelost.
Zna se torej izkazati, da rek: ‘S komer si, takšen si’ še kako drži!
Novo na Metroplay: Razlike med Slovenijo in ZDA ter kako do sanjske službe? | Elvi Rwankuba
