Stanley Kubrick: Perfekcionist, ki o zasebnosti ni govoril

V teh dneh mineva 87 let od rojstva žal že pokojnega Stanleyja Kubricka. Eden največjih filmskih ustvarjalcev vseh časov, ki se mu med drugim lahko zahvalimo za znanstvenofantastično 'sveto pismo' 2001: Odiseja v vesolju, je bil samouk, ki mu hollywoodski glamur ni prav nič pomenil.

Stanley Kubrick: Perfekcionist, ki o zasebnosti ni govoril (foto: Profimedia) Profimedia
31. 7. 2015

Ameriški filmski režiser, scenarist in producent Stanley Kubrick je slovel po skrbnem izbiranju filmskih tem, počasni metodi dela, tehnični perfekciji in zadržanosti.

Na snemanjih filmov, v katerih je pogosto osvetljeval temačno stran človeške psihe, je igralce priganjal, da so neštetokrat ponavljali iste scene, delal je počasi, poleg tega pa je bil precej muhast in pogosto brez velike finančne podpore.

Bil je perfekcionist in ustvarjalec, ki ni poznal površnosti, hkrati pa je bil tudi ekscentrik, njegova obsedenost s šahom in fotografijo je postala že kar legendarna.

"Vsak, ki je imel priložnost priti v stik s Kubrickom, se je lahko prepričal o tem, da gre za pravega genija, briljantnega umetnika s popolnim občutkom za kader in z nezmotljivim očesom za kamero," je izjavil njegov sloviti kolega in sodelavec Sydney Pollack.

Pollack

Čeprav se nikoli ni šolal, je imel obsežno znanje o tehnični strani snemanja, zato so se po nasvete k njemu zatekali tudi najbolj znani režiserji na svetu, med njimi Steven Spielberg.

Čeprav je brez akademske izobrazbe požel tako velik uspeh in si povsem sam ustvaril svetovni sloves, pa je bil eden največjih filmskih genijev 20. stoletja izredno skromen in je vztrajno trdil, da ima le povprečen inteligenčni količnik.

Stanley Kubrick se je judovski družini rodil 26. julija 1928 v newyorški četrti Bronx.

Luč sveta je ugledal kot prvi od dveh otrok zdravnika Jacoba Leonarda Kubricka, ki so ga bližnji klicali Jack ali Jacques, in njegove soproge Sadie Gertrude Perveler. Kot šolar je pogosto 'šprical' pouk, nikoli pa ni zamudil filmskih projekcij v bližnjem kinu.

Navdušen je bil tudi nad fotoaparatom, ki mu ga je za 13. rojstni dan kupil oče in ki ga je vedno ter povsod vlačil s seboj:

"V šoli se nikoli nisem ničesar naučil, pred 19. letom nisem niti ene knjige prebral za svoj užitek."

Njegova ambiciozna starša sta hotela, da bi se vpisal na fakulteto in postal zdravnik, a Stanley ni imel dovolj dobrih ocen, da bi se lahko šolal dalje.

"Mislim, da je velika napaka v tem, da te v šolah poskušajo nekaj naučiti tako, da kot osnovno motivacijo uporabljajo strah. Strah pred slabimi ocenami, strah pred tem, da ne boš ostal s svojim razredom ... Zanimanje pa lahko izzove učenje. In zanimanje je v primerjavi s strahom kot jedrska eksplozija v primerjavi s petardo," je pozneje slikovito kritiziral formalno izobraževanje.

Na srečo je posedoval izredno zanimanje in radovednost, ki sta ga spodbudila k temu, da se je začel sam učiti in raziskovati. Igranja šaha, ki mu je ostal zvest vse življenje, pa se ni naučil sam, ampak mu je to zanimivo igro približal oče.

Bil je strasten in prebrisan igralec, šah je zanj ostal pomembno umetniško sredstvo in tudi način, na katerega je umiril neposlušne igralce. Seveda pa je v tej igri redno premagoval prav vse člane filmskih ekip. Veliko časa je posvečal tudi svoji drugi strasti, fotografiranju.

Kubrick

Po Velikem jabolku se je pogosto sprehajal s fotoaparatom v roki, fotografije pa je razvijal v temačni sobi svojega prijatelja.

Leta 1945, po smrti 32. ameriškega predsednika Franklina Delana Roosevelta, je fotografiral prodajalca časopisa ob velikem naslovu 'FDR dead'.

Njegovo fotografijo so kupili ustvarjalci revije Look in začeli poslovno sodelovanje z obetavnim najstnikom, ki je kot fotograf delal kar nekaj let ter v tem času potoval po vsej Ameriki.

Zanimivo je, da so njegove tedanje fotografije spominjale na njegove bodoče filme - izvrstno je manipuliral z modeli, kar je pozneje počel z igralci. Znano je, da je rad fotografiral tudi tedanje glasbeno dogajanje, predvsem newyorško džezovsko sceno.

Ker je bil lačen znanja, se je udeleževal predavanj na univerzi Columbia, si ogledoval filmske projekcije v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku in v klubih parka Washington Square igral šah za denar.

"Da povsem sam posnameš film, kot sem storil jaz, ti ni treba vedeti veliko o številnih stvareh, ampak samo o fotografiji," je nekoč izjavil samouk, ki je denar, zaslužen s šahovskimi zmagami, vložil v prve dokumentarne filme.

Day of the Fight je govoril o življenju nekega boksarja, Flying Padre se je posvečal mehiškemu duhovniku, The Seafarers pa je ustvaril za promocijo združenja pomorščakov:

"Največ samozavesti za to, da sem snemal, so mi vlivali vsi tisti brezzvezni filmi, ki sem jih gledal. Sedel sem in si mislil, o filmih sicer ne vem veliko, a vem, da lahko posnamem boljše."

Svoje zavidljivo znanje o snemanju, ki so ga občudovali tudi vrhunski filmski ustvarjalci, si je pridobil povsem sam. V prvih filmih pa so sodelovale tudi njegove soproge.

Toba Etta Metz, s katero se je do oltarja sprehodil že pri 19 letih, je sodelovala pri ustvarjanju njegovega prvega celovečernega filma iz leta 1953, vojne drame Strah in poželenje, ki pa se je ni rad spominjal.

Že dve leti pozneje, na snemanju kriminalne drame Morilčev poljub, med katerim je moral podkupovati policiste, ker ni imel dovoljenja za snemanje na ulicah New Yorka, pa se je zaljubil v Ruth Sobotka, ki je igrala balerino.

Ta tri leta starejša ameriška plesalka, kostumografinja, slikarka in igralka avstrijskih korenin je leta 1954, tri leta po njegovi ločitvi od Metzove, postala njegova druga soproga. V zakonu sta zdržala tri leta.

Zadnja žena, štiri leta mlajša nemška igralka, plesalka, slikarka in pevka Christiane Kubrick, rojena Harlan, ki ji je usodni 'da' dahnil leta 1957 in ji ostal zvest do konca življenja, pa se je istega leta pojavila v njegovi vojni drami Steze slave, s katero se je začel vzpenjati med velikane sedme umetnosti.

Kubrick

"Nikoli nisem doživel spektakularnega uspeha s kakšnim filmom. Moj ugled je rasel počasi. Morda bi se lahko reklo, da sem uspešen filmar, ker določeno število ljudi govori dobro o meni, a niti en moj film ni dobil enoglasnih pozitivnih kritik in ni postal kinematografska uspešnica," so besede, s katerimi je ocenil svoje delo.

Njegovi filmi so resnici na ljubo dobivali pozitivne in negativne kritike, občinstvo pa jih pogosto sploh ni razumelo.

Včasih jih niso razumeli niti igralci in avtorji romanov, ki so se uporabili kot filmske predloge. Stanley je namreč skoraj vse filme posnel na podlagi romanov.

Sloviti ameriški pisatelj in filmski ustvarjalec Stephen King, ki ni bil zadovoljen z grozljivko Izžarevanje, Kubrickovo filmsko verzijo svojega istoimenskega romana, je slovitega režiserja označil za človeka, ki preveč misli in premalo občuti.

Čeprav je v bogati karieri osvojil le enega oskarja, in sicer za najboljše posebne učinke v filmu 2001: Odiseja v vesolju, ki ga je posnel leta 1968, se kar nekaj njegovih filmov uvršča med klasike.

Kubrick

Že omenjena znanstvena fantastika 2001: Odiseja v vesolju, vojna komedija Dr. Strangelove in znanstvenofantastična kriminalna drama Peklenska pomaranča so filmske stvaritve, ki si jih mora ogledati prav vsak, ki se želi resno ukvarjati s sedmo umetnostjo.

Kubrick

V slabih 50 letih dela je - če odmislimo tri dokumentarce - posnel samo 13 filmov, kar je v primerjavi z njegovimi sodobniki, kot sta John Ford in Federico Fellini, zelo malo.

Razlog za to so prav njegove metodične in obsesivne priprave v vsakem pogledu filmske produkcije.

Delal je počasi, skoraj mukotrpno, analiziral vsako podrobnost, scene pa je večkrat posnel z različnih kotov. Več mesecev ali celo let je aranžiral na tisoče delcev filma in številni, ki so sodelovali z njim, trdijo, da je na koncu uporabil le en odstotek posnetega materiala.

Sellers

"Ne vem vedno, kaj želim, a vem, česa ne želim," je rad govoril filmski velikan, ki je za seboj pustil nešteto škatel z materiali, ki jih je uporabljal za priprave. Če je ugotovil, da ni dovolj pripravljen, se je včasih celo odločil, da filma ne bo posnel! Vse te kaprice so seveda vplivale tudi na igralce, od katerih je pogosto zahteval, da so isto sceno ponovili tudi do štiridesetkrat.

Slovel je kot zelo strog režiser, ki je redko dajal komplimente, igralcem, ki so mu zamerili tudi pomanjkanje spoštovanja, pa ni dovoljeval svobode. Zaradi vsega tega seveda ni bil najbolj priljubljen med člani filmskih zasedb.

Legendarni igralec Kirk Douglas, ki je Stanleyja označil za nadarjenega idiota, je o njem govoril kot o človeku, ki nikoli ni bil pripravljen na sklepanje kompromisov, očital pa mu je tudi to, da so morali biti filmi njegova osebna mojstrovina, ne pa rezultat timskega dela. Dejstvo pa je, da prav nihče ni mogel zanikati njegove genialnosti.

Kubrick

Bil je izredno redek primerek režiserja, za katerega so bili filmi umetnost in obsedenost, ne pa velik hollywoodski posel.

Hollywoodskim 'čarom' pa se je izogibal tudi v zasebnem smislu. Živel je zelo zadržano življenje v Angliji, predvsem zaradi strahu pred letenjem pa je izredno redko potoval.

Nikoli ni govoril o zasebnem življenju, zavračal je celo pogovore o pomenu svojih filmov, ki so se praviloma ukvarjali s težkimi temami. Menil je namreč, da je edino pravilno tisto, kar gledalci dojamejo in razumejo sami.

Zaradi takšnega vedenja je okoli sebe ustvaril nekakšno avro skrivnostnosti. Njegov imidž v medijih je variiral od zadržanega genija do megalomanskega norca, ki se je odtujil od sveta.

"Imam ženo, tri otroke, tri pse in sedem mačk. Nisem Franz Kafka, da bi sedel v samoti in trpel," je zanikal zlonamerne pomisleke in predsodke.

Živel je v graščini Childwickbury v angleški grofiji Hertfordshire, kjer je imel vso potrebno opremo za montažo in kamere, zanimivo pa je, da so otroci kljub njegovi strogosti, ko je šlo za službo, lahko nemoteno hodili v njegove ustvarjalne prostore.

S sodelavci se je pogosto zapletal v dolge razprave, v svoj dom je vabil igralce, prijatelje in intelektualce, naravnost oboževal pa je živali, Simpsonove in ameriški nogomet.

Njegovo ljubezen do živali je med drugim dokazovalo to, da so mu v sobi za montažo družbo redno delale mačke.

Igralec Matthew Modine pa se še dobro spomni, da je bil Stanley, ko so med snemanjem vojne drame Popolna bojna oprema nehote pobili celo zajčjo družino, tako zelo jezen, da je tisti dan odpovedal snemanje.

Kubrick

Številni sodobni režiserji, med njimi Martin Scorsese in Ridley Scott, danes priznavajo, da navdih za svoje stvaritve najdejo tudi v filmih Stanleyja Kubricka.

Edinstveno in inventivno gibanje kamere, občutek za kader ter skladna uporaba glasbe so v zgodovini sedme umetnosti pustili velik pečat.

Kultni režiser, ki je med spanjem doživel hud srčni napad, je umrl 7. marca 1999, le dobre štiri mesece pred premiero svojega filma Široko zaprte oči, v katerem sta zablestela tedanja zakonca Tom Cruise in Nicole Kidman.

Kidman

Prav ta erotični triler, ki ga je ustvarjal kar dve leti, je bil po njegovem mnenju njegova najboljša stvaritev.

"To ni bila samo profesionalna delovna izkušnja z genialnim režiserjem, to je bilo življenje z neobičajnim človekom, ki nam je spremenil življenja, navade, navdihe in pričakovanja. Bilo je popolno in dragoceno," je sodelovanje s Stanleyjem poetično opisala Kidmanova.

Nenadna smrt je žal poskrbela, da je Kubrick za seboj pustil številne že začete, a nedokončane projekte.

Spielberg je leta 2001 dokončal znanstvenofantastično dramo A.I. umetna inteligenca, nad katero je Kubrick sredi ustvarjanja obupal zaradi ne dovolj razvite tehnike.

Ja, bil je pač perfekcionist, ki je svoje delo opravljal s strastjo, denar in hollywoodska slava pa mu nista pomenila prav nič.

Napisal: Tim Jeras (za Story)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri