Anthony Hopkins: Samotarski posebnež

Naj gre za zasebno življenje ali igro pred kamero – legendarni igralec Anthony Hopkins, ki bo prav 31. decembra dopolnil 73 let, najraje vse naredi sam. In to mu gre odlično od rok.

1. 1. 2011

Anthony Hopkins večino stvari v življenju najraje opravi sam. Ko se pojavi v službi, torej na prizorišču snemanja filma, ne potrebuje nobenih neskončnih ponovitev s svojimi filmski partnerji, ampak hoče posel čim hitreje spraviti pod streho. Ne nazadnje je pred tem svoje tekste že najmanj 200-krat sam pri sebi ponovil v tišini svoje sobice. Besede je ponavljal toliko časa, dokler se mu niso zazdele kot nekaj povsem naravnega, dokler mu sploh ni bilo več treba razmišljati o njih.

"Obstaja tako veliko gurujev igre, a jaz poskušam povsem preprosto zasnovo in se enostavno naučim svoj tekst," je nekoč izjavil Hopkins in skomignil z rameni.

Čuden tič

Tudi v zasebnem življenju je igralski zvezdnik najraje puščavnik, zato ni čudno, da živi skoraj povsem odmaknjeno življenje na obali Santa Monice. Že kot otrok se včasih ni pojavil niti na svoji zabavi za rojstni dan, ki ga praznuje na silvestrovo. O sebi pravi, da ima malo prijateljev in med njimi še manj tistih, ki so aktivni v svetu igralstva. Njegova prijateljstva občasno razpadejo, kar velja tudi za njegova razmerja, a Anthony pravi, da zaradi tega ni še nihče umrl. Po vsem tem torej ni čudno, da je že tretjič poročen.

"Že od nekdaj sem čuden tič, zato so mi tudi dali vlogo Hannibala Lecterja," v šali pojasni svoje vedenje. In dejansko je prav paradna vloga morilskega ljudožerca v filmu Ko jagenjčki obmolknejo tista, s katero ga še danes vedno znova povezujejo, čeprav je dosegel veliko več kot le to, da je v gledalcih po vsem svetu zbujal strah. Njegove vloge se razprostirajo od Adolfa Hitlerja do Richarda Nixona, torej gre za strašansko velik igralski razpon zvezdnika, ki je pred kamero stal že s številnimi mladimi in starimi hollywoodskimi junaki, kot sta Brad Pitt in Vanessa Redgrave. Sodeloval je tudi s slavnim režiserjem Davidom Lynchem in se učil od velikega igralskega mojstra, sira Laurencea Olivierja osebno.

Igralstvo kot konjiček

Toda vse to ga danes, ko je že v letih, ne zanima več tako zelo. Že pred štirimi leti je razmišljal, da bi končal svojo bogato igralsko kariero.

"Vsakič, ko sem pripravljen ­upokojitvi reči 'da', do mene pride kakšen režiser z dobrim scenarijem. Vse je kot začarano, enostavno mi ne pustijo, da bi se ­upokojil."

Pred približno dvema letoma nas je ponovno prestrašil z izjavo, da je prepričan, da je naredil že vse, in da ga zato ne bo prav nič motilo, če mu ne bodo ponudili niti ene vloge več.

"Če sem povsem iskren, sem storil že vse," je prišel do zaključka in dodal:

"Zasliševal sem samega sebe in mislim, da na vprašanje, ali me mora skrbeti glede tega, ali bom sploh še kdaj delal, lahko iskreno odgovorim, da ne."

Kljub temu pa je pojasnil, da se ne namerava povsem umakniti iz filmskega sveta in da bo nadaljeval snemanje filmov, dokler mu bo telo to dopuščalo.

"Včasih se rad malo spočijem, a če bi se pojavilo kaj intrigantnega in če bi mi dovolj plačali, bi to storil. To moje možgane ohranja aktivne."

Danes pa pravi: "Igranje me sicer še zabava, a ni več izzivov zame. Zdaj sem tisto, kar sem si že od nekdaj želel biti – občasni igralec, ki mu je igralstvo le konjiček."

Zdaj bi rad predvsem užival življenje in poskušal 'stvari ne jemati več tako zelo resno'.

Priljubljen med kolegi

Svojo drugo stran, polno humorja, je zato na primer pokazal prav letos, in sicer v filmu Woodyja Allena z naslovom You Will Meet a Tall Dark Stranger, v katerem igra premožnega upokojenca, ki ga pesti kriza srednjih let. Tudi na prizorišču snemanja omenjenega filma so bili vsi navdušeni nad izkušenim kolegom, ki je menda vse člane snemalne ekipe stalno spravljal v smeh in jim celo delil darila. Oskarjevec naj bi prav vsak dan skrbel za presenečenja – med drugim je ženskam kupil drage svilene rute, moškim pa je razdelil slike, ki jih je ustvaril sam.

"Na snemanju z Woodyjem Allenom ni bilo nobenih velikih uporov, vse je bilo zelo domače. To mi je bilo všeč," je o sodelovanju z razvpitim režiserjem poročal Hopkins. Preprostost in domačnost – to sta stvari, ki sta samotarskemu pekovemu sinu že od nekdaj pomembni. In čeprav se v svojem samotarskem življenju občasno morda zdi podoben sovražniku ljudstva Hannibalu Lecterju, je že od nekdaj prepričan, da je ubral pravo pot.

"Ne želim biti nič drugega na svetu kot to, kar sem. S strastjo lahko rečem, da prav ničesar ne obžalujem."

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri