Zakaj ni dobro, če smo preveč zaljubljeni?

Kaj žene žensko, da vohlja po e-pošti moškega, ždi pred njegovo hišo sredi največjega naliva ali se odpove najboljšim prijateljem, da bi morda srečala tipčka, v katerega je zaljubljena? 

Zakaj ni dobro, če smo preveč zaljubljeni? (foto: Profimedia) Profimedia
24. 9. 2017

Odgovor se morda skriva v tistem delcu možganov, ki je odgo­voren za naše najbolj uničujoče odvisnosti.

Ko se je Maja prvič zaljubila – zgodilo se ji je v prvem letniku fakultete –, se je zaljubila do ušes: "On je bil prva oseba, s katero sem izkusila spolnost." Morda je bilo krivo to, da so bili zmenki zanjo novost, a prizna: "Bila sem noro noro obsedena z njim."

Za začetek: težko je sprejemala, da je imel njen fant katerokoli pred njo

"Obsedena sem bila z njegovo punco iz srednje šole, ki je bila rdečelaska," se spominja Maja. "Dobesedno slediti sem začela rdečelaskam po ulici, da bi ugotovila, kaj imajo takšnega, česar jaz nimam."

Prav nič ni pomagalo, da je njenega moškega očitno zabavalo, da jo dela ljubosumno. "Enkrat je mimogrede omenil, da ga preganja njegova bivša." Zaradi tega komentarja sem bila nenehno zaskrbljena, da ga bom izgubila.

Nekaj časa je imel celo fotografijo tiste rdečelaske na svoji mizi. Ko je izginila, si Maja ni oddahnila – počakala je, da je odpotoval, in pregledala vse njegove škatle, dokler ni našla fotografije, ki jo je tako sovražila, le zato, da bi lahko strmela vanjo. "Mirna sem bila le takrat, ko je spančkal zraven mene v postelji," prizna Maja.

Oh, ta obsesivna ljubezen!

Hannah, ki jo je igrala Lena Dunham v prvi sezoni nadaljevanke Punce, jo je čutila do Adama. Anastasia jo je čutila do Greya iz knjige Petdeset odtenkov sive. In če si bila kdaj zaljubljena do ušes, si jo čutila tudi ti: metuljčki, preden zagledaš osebo, v katero si zaljubljena, umirajoča zaskrbljenost, medtem ko čakaš na njegovo sporočilo, pretirano navdušenje, ko ga dobiš, dve uri analiziranja sporočila ("Kaj je želel povedati, ko je napisal: 'Takoj bom nazaj'?"), nezmožnost premišljevanja o čemerkoli drugem ...

Medtem ko se sliši malce noro (in res ne bi priporočili zasledovanja tujcev po ulici, razen če si želiš, da te aretirajo), je na določen način obsesivno premišljevanje, medtem ko se zveza ustvarja in si zaljubljena do ušes, celo nekaj normalnega.

Za to lahko krivimo evolucijo: ko najdemo nekoga, za katerega smo prepričani, da je pravi za nas, nas dobesedno žene, da se podamo v lov na to osebo. Tako so zgrajeni naši možgani.

Zakaj se ti to dogaja?

V zgodnjih fazah ljubezni si bolj ali manj zadeta od dopamina – kemične snovi v možganih, ki je povezana z občutki ekstaze, hrepenenja in celo odvisnosti.

"Prav zato v času zaljubljenosti lahko čutiš podobno, kot da bi bila popolnoma odvisna od ljubezni (želiš biti veliko časa z ljubljeno osebo, se pogovarjati, izkazovati nežnost) ... Je pa zaljubljenost stanje, ki traja določen čas, potem pa se telesna kemija spreminja in se v odnosu vzpostavljajo tudi druge dimenzije," pravi Ferčakova in dodaja: "V odnosu je prostor za bližino pa tudi prostor, da partnerja imata oziroma si vzameta čas vsak zase."

Z raziskavami, ki so vključevale snemanje možganov, so ugotovili: ko zaljubljenci gledajo slike svojih ljubljenih, to v možganih prižge dejavnost v majhnem območju srednjega dela možganov, ki tvoje sinapse oblije z valovi dopamina za dobro počutje, kar se zgodi tudi pri kokainskih odvisnikih: ko se aktivira, namreč postaneš izjemno motivirana, da dobiš tisto, kar si želiš – naj gre za mamila ali osebo. Romantična ljubezen je torej lahko prav tako močna kot zasvojenost.

Raziskave, ki so jih izpeljali z magnetno resonanco možganov, sugerirajo, da se insularni korteks – predel možganov, povezan z zaskrbljenostjo –, ob stimulaciji prižge kot božična jelka. Prav zato si takoj zaskrbljena, ko nehajo prihajati sporočila od osebe, v katero si zaljubljena ("Rekel je, da bo takoj nazaj!"), in misliš, da se mu je zgodilo kaj hudega. Ali da je s kakšno drugo. Kaj drugega bi sicer lahko bilo?

Potem pa je tukaj vznemirljiva mešanica hormonov, zaradi katere si seksualno požrešna do osebe, s katero si obsedena.

Za Sanjo, 25, je bila kemija takojšnja, ko je v klubu srečala starejšega uspešnega moškega. Njegova leta (35) in uspeh so bili močna kombinacija in takoj jo je pritegnil.

"To noč me je odpeljal k sebi domov in tam sem – bolj ali manj – ostala cel teden. Samo midva sva bila. Moje prijateljice niso mogle verjeti," se spominja Sanja. To je določilo ton njuni zvezi.

"Prišel je pome, šla sva do njegovega stanovanja in seksala," pravi Sanja. "Potem me je pustil v stanovanju in šel ven – rekel je, da sem videti premlada, da bi me kazal v javnosti –, jaz pa sem mu z veseljem skuhala večerjo. Nič ni štelo, kako se je obnašal do mene. On je bil vse, kar sem si želela."

Ko se začneš počutiti malce zaljubljeno, tvoja raven testosterona naraste in vse glede te osebe postane spolno privlačno. To deluje tudi v obratni smeri: če padeš v posteljo s tujcem, se sproščajo hormoni – oksitocin in vazopresin –, ki lahko okrepijo tvoje občutke navezanosti.

Ne glede na kemijo, ki jo sprošča zaljubljenost, pa se faza ljubezni, ko ne moremo ne jesti ne spati, počasi prelevi v fazo, ko vidimo napake druge osebe.

Histerična obsesija se razprši po kakšnem letu. Če se ne bi, nihče ne bi mogel ničesar narediti. Ali pa bi vsi umrli kot Romeo in Julija. In to ne bi bilo pretirano dobro za obstoj naše vrste.

Dr. Klaudija Ferčak ob tem dodaja, da podobno stanje spraševanja, kot je tisto v obdobju zaljubljenosti (npr. kje je drugi, kaj se z njim zdaj dogaja, kako se počuti ...), in občutek, da ne bomo zmogli sami, lahko čutimo tudi, ko se odnos konča in nas drugi zapusti, ker je to del procesa žalovanja. "A sčasoma ta bolečina postaja manj močna in izzveni."

Ko normalna ljubezen ponori ...

Toda za nekatere ljudi se ljubezen, zaradi katere se jim zmeša, ne razprši. Namesto tega se nadaljuje tudi takrat, ko moški prelomi obljube ... ali se redko oglasi ... ali pomotoma pošlje fotografijo prsi druge ženske.

In kar je še bolj noro: pozornost, ki izgine in se spet pojavi, lahko dejansko sproži obsesivno ljubezen pri ženskah, ki so sicer uravnovešene.

To se je zgodilo Neži, 26, ko je spoznala Juša, ravno preden je končno dočakala priložnost, da odpotuje v Španijo na jezikovni tečaj.

"Takoj sem se zaljubila vanj. Bila sva neločljiva in pogovarjala sva se o tem, da bi se preselila skupaj, ko se vrnem," se spominja ona. Neža je celo predlagala, da odpove svoje sanjsko potovanje. "Bil je zelo proti tej ideji," pravi Neža, "pod krinko, da me podpira."

In tako je odšla. "Vsak dan sem mu pisala ljubezenska e-sporočila in mu pošiljala videoposnetke svojega življenja tam. Nobenega odgovora." (Ali kot temu pravijo v Španiji: nada.) Vendar niti za hip ni podvomila o njegovi ljubezni, niti takrat ne, ko je bil prek telefona slišati čuden in distanciran ... ali ko se sploh ni oglasil.

Potem pa jo je med enim od redkih klicev zapustil brez razlage. Namesto da bi ga prečrtala kot kretena, se je Neža z naslednjim letom odpravila domov in je celoten polet prejokala.

"Odpravila sem se naravnost do njegovega stanovanja, krčevito jokala in tolkla po vratih, dokler njegov brat ni odprl vrat. Rekel mi je, da Jušu najina zveza že nekaj časa ni bila všeč. To bi mi do takrat že moralo biti jasno."

Ta trdovratna odločnost je pogosto posledica tega, da se en partner pretvarja, da ga je težko osvojiti.

Najpogostejši razlog, zakaj normalna, zdrava zaljubljenost ne dozori in se namesto tega prelevi v nezdravo obsesijo, se lahko zgodi, ko nam ljubljena oseba daje le toliko pozornosti, kolikor je potrebujemo, da naša čustva preživijo, vendar ne dovolj, da bi bili prepričani glede njegove iskrene ljubezni.

In prav zaradi tega 'bom-ne bom' vzorca se ljubezensko 'odtrga' tudi povsem normalnim ljudem. Drugače povedano – ko le občasno dobiš zadetek ljubezenskega mamila, se hrepenenje le okrepi.

Ali si obsesivni tip osebe?

Vendar se včasih slab primer obsesivne ljubezni lahko zgodi brez kakršnekoli spodbude. Ljudje se pogosto 'ulovijo na videz' – nekdo jih pritegne, ker je vročega videza ali je baraba, in potem ignorirajo opozorilne znake, ki jim govorijo, da ta oseba morda ni za njih ali da je morda sploh ne zanimajo.

"Tega moškega sem spoznala na študentski zabavi in sem še isto noč spala z njim," pravi Ana, komunikacijska strateginja.

"Nisem želela sprejeti, da bi bila lahko bejba za eno noč, in sem zato naredila vse, kar sem lahko, da bi se ponovilo. Prijateljica mi je dala spored njegovih predavanj na fakulteti in mesece sem se mu nastavljala pod nos," nam je zaupala Ana.

"Sedela sem na njegovih predavanjih. Zahajala sem v lokal, v katerem se je družil s prijatelji. Mimo njegovega stanovanja sem šla vsaj trikrat na dan – ne glede na to, ali je deževalo, snežilo – le da bi ga zagledala." Morda ni presenetljivo, da ni dosegla veliko: "Postal je tip, s katerim seksam enkrat na leto – moški, s katerim včasih seksam."

Večina nas je kriva vsaj kakšnega primera sprehajanja mimo njegovega doma, da ne rečemo vohljanja po Facebooku ali Instagramu.

Vendar psihologi verjamejo, da so določene vrste osebnosti bolj nagnjene k prepuščanju v vzorce, ki jih lahko povsem prevzamejo – npr. ljudje, ki so odraščali v družinah, v katerih je bil alkoholizem ali ki nimajo skrbnih staršev – takšne ženske se lahko ali pretirano oklepajo drugih ali pa si želijo moških, ki nikoli niso povsem dostopni.

Zaskrbljena navezovalka bo npr. mislila, da je njena krivda, če je moški ne pokliče. Ne počuti se celotna, če ni z njim. Izogibajoče navezovalke pa so po navadi srečne, tudi ko njihova čustva niso v celoti povrnjena, ker dobijo razburjenost interakcije brez dejanskega navezovanja.

Zakaj se to zgodi – zakaj se odzivamo tako v ljubezenskih odnosih in zakaj ne moremo biti srečni?

"Dejavnikov je več: nizka samopodoba, pomanjkanje samospoštovanja in ljubezni do sebe, po navadi pa gre tudi za težave z vzpostavljanjem odnosov in navezovanjem v odnosih," razlaga dr. Ferčakova in dodaja:

"V družini se učimo, kako vstopati v odnose, kako ohranjati odnose, kako se poslavljati, v družini se vzpostavlja ter oblikuje naša samopodoba. Posameznik, ki je obseden z ljubeznijo, svojega življenja in sebe ne ceni dovolj. Živi v prepričanju, da bo drugi prinesel vrednost in smisel njegovemu življenju.

Ko druga oseba ne izpolni pričakovanj (drugi nikoli ne more izpolniti vseh pričakovanj niti nam dati občutka vrednosti), se pojavi zgoraj omenjeno vedenje – pretirano iskanje stika in doživljanje praznine, če drugega ni ob meni.

Obsesivna ljubezen ni omejena na starost, je pa pogostejša pri ženskah kot pri moških. Pogosteje se razvije pri mlajših ženskah, ki se jim ženska identiteta, samopodoba še razvija in še ni razvito zaupanje vase, trdna drža, 'kdo sem'. Pogosteje se razvije, če se doma dekletu ob mami in očetu ni mogla razviti zdrava samopodoba in zdrava navezanost."

Kaja je vztrajala ob svojem fantu s fakultete štiri leta, deloma zaradi drame.

"Imela sva zelo vročo seksualno zvezo in tudi vreščeče prepire na ulici. Prekinjala sva in spet začenjala. Enkrat sem skočila iz avta med vožnjo, ker sem bila tako jezna nanj."

Če se ti vse to ne sliši kot dobra osnova za zvezo (da ne rečemo grožnja za življenje), je to zato, ker je res tako. Če v ljubezenskem odnosu prehitro postaneš preveč intenzivna, se bo neizogibno zgodilo prav to, česar se najbolj bojiš – oseba, v katero si zaljubljena, se bo ustrašila in zbežala.

Kako prekiniti začarani krog?

Ni naključje, da je zdravilo za obsesivno ljubezen enako kot tisto, ki ga priporočajo za vsako drugo odvisnost: okoli sebe zberi skupino za podporo in prekini zasvojenost brez prehodnega obdobja.

Vendar se moraš najprej zavedati svojega obnašanja: Ali se prehitro zaljubiš? Ali oseba, v katero se zaljubiš, skoraj v hipu postane tvoj cel svet kljub opozorilnim znakom, da morda ni dobra zate? (Če nisi prepričana, preveri seznam na levi strani.) Ko vidiš svoj vzorec, imaš priložnost za pozitivno spremembo – drzni si torej, odklikaj svoje strahove in stopi naprej.

Naslednji korak: Prekini z osebo, s katero si obsedena – nič postopnega odvajanja, nič občasno preživetega časa skupaj.

Pristop 'vse ali nič' je ključen za prekinitev zasvojenosti – vsakič ko ga namreč poiščeš na Googlu, dobiš mali zadetek dopamina in tvoje hrepenenje se le okrepi!

Odklopi ga, izbriši ga, črtaj, izloči, izbriši sporočila – vse do konca. Potem pa si obljubi, da ga ne boš klicala ali mu pisala in da se ne boš oglašala, če bo on klical ali ti pisal.

Pomaga, če imaš prijatelje, ki jim moraš odgovarjati za svoja dejanja. Povej jim, da ne smejo omenjati njegovega imena v tvoji prisotnosti in naj tega ne dovolijo tudi tebi. Če ne moreš spati ali jesti niti opravljati dela in si tedne in tedne čemerna, poišči terapevta za odnose. Pomagal ti bo dojeti, da ti ni treba biti z nekom, da bi bila popolna – in na ljubezen boš začela gledati bolj zdravo.

"Samospoštovanje, pozitivno samopodobo si gradiš s premagovanjem življenjskih izzivov, z raziskovanjem in izražanjem svojih želja, potreb, razumevanjem svojih čustev. Zato je pomembno, da se ne zapiraš vase, v svoj svet, da ohranjaš stike z drugimi – da se družiš, da ne opuščaš aktivnosti, ki jih imaš, ohranjaš zdrav ritem prehranjevanja in spanja, telesne dejavnosti ...

Velikokrat so občutki, ko gre za obsedenost, pretežki.

Če zaradi tega trpita tvoje telo in vsakdanje življenje: če ne spiš, ne moreš jesti, če ne moreš zaradi ukvarjanja z drugim opravljati vsakdanjih obveznosti, imaš črne misli, je treba čim prej poiskati strokovno psihoterapevtsko pomoč," opozarja Ferčakova.

Za Majo se je njena težavna zveza končala, ko je ugotovila, da je njen fant naredil tisto, česar se je najbolj bala: seksal je s svojo rdečelaso bivšo.

Maja se je zgrožena začela družiti z bolj prijaznimi tipčki, vključno s sodelavcem, ki je bil popolno nasprotje temu prevarantu.

"Erik sploh ni bil nikoli na mojem romantičnem radarju," prizna Maja. "Vendar sem bila z njim vedno točno to, kar sem, in najino prijateljstvo se je zanetilo v nekaj več. Ni bilo dramatično. Ni bilo kričanja niti skakanja iz avta, nisem se bala, da ga bom izgubila – in ob tem občutku udobja in intimnosti sem ugotovila, da je to točno to, kar iščem že vse življenje," pravi Maja.

Tako močno se je našla v tej zvezi, da sta se po letu in pol poročila. "V nobeni drugi zvezi nisem povsem čutila, da imam drugo osebo," pravi ona in dodaja: "Z Erikom pa so bile zadeve solidne, stabilne in resnične. Tega nikoli prej nisem prepoznala kot ljubezen, vendar zdaj vem, da je to tista prava stvar."

Klaudija Ferčak ob Majini zgodbi povzema:

"Ljubezen se zgodi in se zgodi naravno. Brez iger, manipuliranja, izsiljevanja, brez prepričanja, da me samo drugi lahko reši občutka praznine, da me drugi napolni, da je drugi 'moja (boljša) polovica'."

V ljubezni gre za to, da se imata dva rada, da se ljubita, da drug drugemu želita najboljše in da želita lepe, a tudi boleče trenutke deliti drug z drugim.

"Ljubiti drugega pa pomeni tudi dovoliti mu svobodo, da je to, kar je. In včasih to pomeni tudi dovoliti drugemu, da gre iz našega življenja."      

Besedilo: Petra Arula , fotografija: shutterstock.                           

Za strokovno pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo dr. Klaudiji Ferčak iz Centra za zakonsko in družinsko terapijo Stik.

Preberi še: "Bila sem obsedena z zaljubljanjem" (iskrena izpoved Lane, odvisnice od ljubezni)

Priporočamo tudi: "Začela je klasično in ga posesala, potem pa ..." (skrite želje v moških glavah)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri