Misliš, da ti partner ne laže? Premisli še enkrat!

21. 1. 2016
Misliš, da ti partner ne laže? Premisli še enkrat! (foto: Profimedia)
Profimedia

Baje izgovorimo dve ali tri laži na dan. A tudi drugi nam ne ostanejo dolžni – laž tako v povprečju slišimo 200-krat na dan. Čeprav večina ljudi pravi, da cenijo iskrenost, je včasih morda bolje živeti v blaženi nevednosti …

Bi lahko brez strahu privolila v poligrafsko zaslišanje? In pred javnostjo priznala svoje najbolj temne in najbolj skrite skrivnosti?

Nekateri se kar zgrozijo ob misli, da bi morali pred drugimi govoriti o svoji zasebnosti (tudi pred ljudmi, ki so jim blizu), spet drugi pa menijo, da nimajo česa skrivati, čeprav v praksi ne ravnajo vedno tako.

Obstajajo pa tudi ljudje, ki raje živijo v blaženem neznanju, kot pa da izzovejo možne prepire in sumničenja.

Ali potem gosti v različnih pogovornih oddajah tipa Oprah pri razkrivanju svojega življenja kažejo pogum ali morda celo neumnost?

Zaščititi sebe in druge

Vsak od nas je kdaj v življenju naredil kakšno neumnost, za katero nam je bilo pozneje žal. Ni človeka, ki se ne bi vsaj enkrat že zlagal. Na srečo je večina laži pogosto nedolžnih. Lažemo, ker se tako lažje izvlečemo iz neprijetnih situacij in se nekako izognemo morebitnim prepirom.

Raziskave kažejo, da resnico izkrivljamo zaradi lastnih koristi in tudi, da bi zaščitili druge ljudi.

Predstavljaj si, da si od prijateljice dobili darilo za rojstni dan. Čeprav ti ni jasno, kako ti je lahko kupila rdečo šminko za ustnice, ko pa bi vendar morala vedeti, da ustnic ne mažeš niti z bleščilom, se ji za darilo kljub vsemu zahvališ in pristaviš, da ji vendarle ne bi bilo treba ničesar kupiti. V bistvu se ji zlažeš, a po merilih večine ljudi nisi naredila ničesar slabega.

Koliko pa nas je sposobno zares iskreno in brez najmanjše laži odgovoriti na naslednja vprašanja:

  • Ali misliš, da si pametnejša od svoje sestre?
  • Si sposobnejša od svojega šefa?
  • Ali si kdaj opravljala svojo najboljšo prijateljico?

Bi si upala pristati na testiranje z detektorjem laži oziroma poligrafom? Ta naj bi bil 100-odstotno zanesljiv, saj zmore zabeležiti cel niz telesnih reakcij. Tudi če ti uspe skriti eno, se laž odrazi na preostalih reakcijah.

Kako prelisičiti poligraf

Ena od najbolj znanih zgodb o tem, kako prelisičiti poligraf, govori, da mora vprašani prenehati dihati, a strokovnjaki menijo, da v tem primeru ne gre za reakcijo, ki bi ostala zabeležena na poligrafu in se tako tudi ne more zgoditi, da bi prikrila lažnivca.

Ljudje največkrat padejo na najbolj preprostem vprašanju. V bistvu sami sebe prepričajo, da govorijo resnico, a podzavestno vedo, da so stvari drugačne, kot jih želijo prikazati.

Vse je torej odvisno od tega, koliko je posameznik v trenutku resnice iskren do samega sebe. In prav zaradi dejstva, da ljudje tudi sami sebi ne želijo priznati določenih stvari, so vrata lažem na široko odprta.

Poligraf je naprava, ki beleži aktivnost možganov. Ameriški znanstvenik Laurence Farewell je razvil tehniko prepoznavanja možganskih tokov do stopnje, da je sposoben pri soočenju osebe, na primer z orožjem, ki je bilo uporabljeno v zločinu ali pa s fotografijami s kraja zločina, ugotoviti in s 100-odstotno verjetnostjo potrditi, ali je informacija v njegovih/njenih možganih že obstajala ali ne!

Psihologi trdijo, da se ljudje zlažejo takrat, ko se počutijo ogrožene.

Vsak od nas naj bi tako v enem dnevu izgovoril dve do tri laži, kar pomeni, da se zlažemo približno 30 ljudem na teden. A tudi oni nam ne ostanejo dolžni! Laž v povprečju slišimo 200-krat na dan, kar pomeni vsakih pet minut!

Ljubezen in laži

Morda meniš, da se ti vsaj partner ne laže, a to je skoraj nemogoče, ne glede na to, kako 'zlat' je.

Zlagal se ti bo na primer, da se ti novo oblačilo zelo dobro poda, pri sebi pa si bo mislil, da ti ne bi škodila nekajdnevna dieta in vaje za utrditev trebušnih mišic!

Tiste druge, bolj nevarne laži, seveda privedejo do globljih težav, saj s tem, ko enkrat izgovoriš laž, že vstopiš v začaran krog. Ena laž povleče za seboj še drugo.

Otroci se v četrtem ali petem letu življenja zavedo, kaj je laž in kakšne koristi imajo od nje ter se tako tudi naučijo, kdaj jo je 'primerno' uporabiti. Do tedaj vzoren malček skorajda čez noč spozna, da se olepšana laž včasih bolj splača od temne resnice.

Da sploh ne omenjamo najstnikov, ki so tako zelo izurjeni v prikrivanju resnice in v žongliranju z lažmi! Obstajajo pa še patološki lažnivci, ki čutijo potrebo po laganju in izmišljanju še tako banalnih stvari.

Opozorilni znaki

Laž je postala nekakšen sestavni del našega življenja.

Lažejo nam politiki, marketinški strokovnjaki, ki nam poskušajo prodati tako zelo potrebne reči, banke, ki nam ponujajo 'ugodne' kredite, prodajalci na tržnici, ki umetno gojeno sadje in zelenjavo ponujajo kot doma pridelano in neoporečno živilo …

Čeprav se včasih tudi zavedamo, da nam lažejo, laži sprejmemo kot nekaj običajnega. Včasih se zavedamo, da nam nekdo laže, včasih pa nam možgani pošljejo opozorilne znake, da nekaj ni v redu.

Pravijo, da ljudje največkrat lažemo z besedami, nato z obrazom in nato z drugimi deli telesa. Najbolj banalen primer - nekdo ti reče, da je miren, njegov obraz temu sicer pritrjuje, a pod mizo udarja z nogo ob tla.

S pozornim opazovanjem sogovornika boš dokaj zanesljivo ugotovila, ali govori resnico ali pa ga izdaja govorica telesa (nemiren pogled, ki ga stalno umika, dotikanje nosu, okrepljeno znojenje, rdečica na obrazu …).

Se spomniš Billa Clintona, ki je pred televizijskimi kamerami govoril o svoji aferi z Monico Lewinsky? Neprestano se je dotikal svojega nosu in se presedal sem ter tja, kar so bili vidni znaki, da laže.

Pri odkrivanju resnice pomaga tudi analiza tona glasu. Dokaj gotov znak, da oseba laže, je povišanje tona glasu in tudi uporaba daljših premorov pri govorjenju, pri čemer pa je treba oboje primerjati s tem, kako oseba sicer govori.

Ko boš naslednjič podvomila o besedah neke osebe, bodi pozorna prav na njegovo/njeno gestikulacijo. Če je oseba nemirna, dela nepovezane gibe, lomi prste, se neprestano dotika nosu ali ušes in – kar je celo najbolj pomembno – umika pogled, si lahko prepričana, da ti laže.

Tudi če boš sogovornika ujela na laži, je bolje, da rečeš: Zdi se mi, da ne govoriš resnice ali pa Zdi se mi, da ni tako, kot pa, da mu naravnost rečete: "Lažeš." Daj jim vedeti, da si jih 'odkrila'.

Najpogostejše laži

  • Priljubljena tema 'lovskih' zgodb je seks. Ne verjemi vsemu, kar slišiš!
  • Veliko se jih zlaže, da bi se tako izognili prepiru s partnerjem ali kolegi v službi.
  • Ljudje so radi pomembni in zato radi izkrivijo resnico o svojem poklicnem statusu.
  • Osebne koristi so pogosto razlog za zmago laži nad resnico.

Ostržkov efekt

Prav gotovo poznaš zgodbo o Ostržku, ki mu je nos zrasel vsakokrat, ko se je zlagal. Strokovnjaki so dokazali, da se med laganjem iz nosa izločajo kemikalije katekolamini, ki povzročajo otekanje nosnega tkiva in nas tako živčni končiči nosu začnejo srbeti. To odkritje so strokovnjaki, pod vplivom zgodbe o Ostržku, imenovali Ostržkov efekt.

V SMS-ih je najmanj laži

  • Včasih lažemo, da bomo nekomu pomagali, a sami od tega nimamo koristi.
  • Igralci in politiki lahko kontrolirajo izraz svojega obraza.
  • Najtežje je odigrati iskreno žalost, najlažje pa dobro razpoloženje.
  • Najmanj lažemo v elektronskih in SMSsporočilih.

Še odstotki:

  • 15 odstotkov ljudi laže, da bi bilo njihovo življenje lažje in bolj preprosto
  • 17 odstotkov tistih, ki zamolčijo resnico, to naredi, da bi zaščitili druge
  • 27 odstotkov laži se izgovori za doseganje osebne koristi in zadoščenja
  • 41 odstotkov ljudi laže, da bi se izognili težavam in morebitnim konfliktom

Vir: Lisa

Preberi še: 5 razlogov, zaradi katerih razpadejo tudi najboljša razmerja ali pa preveri, ali vajino razmerje uničujejo stare zamere?

Novo na Metroplay: "Ne obstaja tema, o kateri se ne bi smeli šaliti!" - Lado Bizovičar | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem