Jasni znaki, da nekdo laže

Vsi lažemo

Laži se pojavljajo v brezštevilnih oblikah in količinah: od malih laži, ki jih že skoraj nezavedno izustimo, ker nekoga nočemo prizadeti, do veliko bolj škodljivih, varljivih laži, v katere lažnivec sam strastno verjame. In nekje med “oprosti, danes ne bom mogla priti, ker sem dobila gripo,” ter “seveda nisem spala z Rokom pred najino poroko,” moramo vsi potegniti črto. Do katere točke še lahko dopuščamo laganje? Kdaj torej laži postanejo nevarne?

Brez skrbi, lažemo vsi. Poskrbeti pa moramo, da ko lažemo, posledice ne poslabšajo situacije. Vsekakor trosimo dobronamerne laži prijateljem, sorodnikom in ljubimcem, da bi se izognili nepotrebnim trenjem in jih zaščitili pred (preveč) bolečo resnico. Z lažmi pa zakrivamo tudi resnice, ki niso tako neškodljive.

“Naše laži nakazujejo luknje v naši duševnosti. Kronični lažnivci na primer lažejo, ker se jim tako zdi, da imajo stvari pod nadzorom, da ohranijo videz, ki ga želijo podati drugim, in da se zavarujejo pred čustvi in položaji, zaradi katerih se počutijo ogrožene ali prizadete,” pravi Susan Forward, avtorica knjige When Your Lover is a Liar (Thorsons).

Ko moški neprestano laže svoji partnerici, to počne zato, da bi se zaščiti pred svojimi strahovi: strah ga je soočenja in njegovih posledic; boji se, da bi ga sopotnica zapustila ali izsiljevala, če bi po resnici povedal svoje skrivnosti.

Kako, kdaj in zakaj lagati, je stvar vsakega posameznika in njegove vesti. Stvar se zdi preprosta; manj bomo lagali, manj nas bo mučila slaba vest. A najtežje je nekaj drugega – kako zaščititi samega sebe pred lažmi drugih?

Kako FBI odkriva lažnivce?

Sumite, da vas fant vara, on pa zatrjuje, da živi le za vas. Šef trdi, da nima kje vzeti za vašo povišico, medtem ko kolegica daje vtis, da je zadela na loteriji. Včasih nam notranji glas pravi, da se nekaj preprosto ne sliši prav. Dobra novica je, da nam ni treba vedno meriti dolžine nosu ali priklapljati človeka na detektor laži, če želimo odkriti, ali nam govori resnico.

In to zahvaljujoč izvrstni psihološki študiji o laganju, s katero si pomagajo agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) pri zasliševanju osumljencev. Zapomnite si njihove metode za lovljenje Ostržkov. Celo najboljše lažnivce lahko ujamete na delu, če znate razbrati signale, ki jih nezavedno sprožijo možgani, ko preklopijo na ‘prodajanje bučk’.

Lažnivci izpuščajo besedi "jaz" in "meni"

“Agenti FBI so pri svojem delu pozorni na besede, ki jih osumljenci uporabljajo, ko morajo opisati dogodek ali povedati, kje so bili in kaj so počeli,” pravi psiholog dr. Richard Wiseman z Univerze v Hertfordshireu. Eden komaj opaznih znakov je izpuščanje lastnih omemb v zlagani zgodbi.

“Ljudje se po naravi počutijo nelagodno, ko lažejo. Zato se poskušajo nezavedno oddaljiti od laži,” razlaga dr. Wiseman. “Recimo, da vprašate prijatelja, zakaj je zamudil na večerjo, in vam pove, da se mu je pokvaril avto, zato je moral počakati na mehanika. Lažnivec bi namesto besedne zveze ‘pokvaril se mi je avto’ uporabil zvezo ‘pokvaril se je avto’.

Če nekdo torej vztrajno izpušča ‘jaz’ ali ‘meni’, bodite oprezne. Morebiti laže. Podobno so lažnivci negotovi pri uporabi imena osebe, o kateri lažejo. Vzemimo znova primer predsednika Clintona, ki na sodišču ni hotel izgovoriti imena Monica, ampak je imel razmerje ‘s tisto žensko’.

Prvič, drugič, tretjič – zlagano!

Postavite vprašanje prvič in lažnivec bo odgovoril z vnaprej pripravljenim odgovorom. Postavite ga drugič – slišale boste isto. Vprašajte še tretjič. Možnost, da bo kratkonogec vendarle povedal resnico, je zdaj veliko večja. Zakaj? “Človeška bitja imamo naravno nagnjenost, da govorimo resnico, zato je laganje nenaravno stanje duha in telesa,” pravi Mandy Cresswell, strokovnjakinja za govorico telesa, ki poučuje vodilne delavce, kako prepoznati bleferja med pogajanji.

“Ko se telo pripravlja, da prevzame tveganje zaradi laganja, se povečata srčni utrip in krvni pritisk, kar v veliki meri olajša prepoznavanje lažnivca. Zato med drugim in tretjim vprašanjem napravite daljši premor. V tem času se telo umiri in lažnivec pomisli, da mu je uspelo. Vse prej omenjene fiziološke reakcije se umirijo in telo se vrne v normalno stanje. Kadar postavite vprašanje v takšnem trenutku, je verjetnost, da lažnivca ujamete nepripravljenega, zelo velika. Telo ni pripravljeno na laganje, zato se preda.”

Lažnivec ne gleda v oči

Pozabite, da lažnivec sogovornika nikoli ne gleda v oči, ker izurjeni ta trik še kako dobro poznajo. Medtem ko vas bo obračal okoli svojega prsta, bo blefer nepretrgoma zrl v vaše oči. Prav tukaj pa ga lahko ujamete! Lažnivec vas bo namreč gledal v oči bolj, kot bi bilo to potrebno, saj s tem poskuša prikriti svojo laž.

Pozorne bodite tudi na smer njegovih oči potem, ko ste ga prosile za opis dogodka, za katerega sumite, da je zlagan. Gibanje njegovih oči vam namreč razkriva, kateri del možganov trenutno uporablja, oziroma način delovanja njegovega uma. Večina ljudi pogleda v desno, kadar umsko gradi zvok ali podobo, se pravi, ko laže. Kadar se ljudje poskušamo spomniti, kaj se je v resnici zgodilo, pa ponavadi pogledamo v levo. Ta trzljaj je nagonski, hitre narave, zato ga je skoraj nemogoče ponarediti, trdijo strokovnjaki.

Lažnivec pri zgodbi ne ponovi napak

Poskusite s prijateljico: vprašajte jo, kaj je počela dva dni nazaj, od trenutka ko je prišla iz službe, do takrat, ko je legla k počitku. Verjetno vam ne bo mogla obnoviti dogodkov, ne da bi se pri tem nekajkrat zmotila. Težko si je namreč zapomniti vse stvari v točnem zaporedju v tako dolgem obdobju.

Če nam kdo torej podaja resničen potek dogodkov, se bo pogostokrat popravil, medtem ko postavlja spomin stvari na svoje pravo mesto. Lažnivci takih napak ne morejo storiti, ker so si zgodbo pripravili že vnaprej. Nikoli ne bodo rekli “Čakaj malo, tega pa nisem prav povedal.” Brezmadežni potek zgodbe skoraj vedno opozarja na laž.

Pri laži priteče v obraz več krvi

Ko lažemo, nos v resnici zraste! “Pravljica o Ostržku vendarle ni le za otroke,” pravi Creswellova. “Vaše telo reagira na laž tako, da priteče več krvi v obraz. Pri nekaterih ljudeh se na obrazu pojavi rdečica. Poleg tega oteče tudi nos in se poveča za nekaj delčkov milimetra. Prostemu očesu to seveda ni vidno, lažnivec pa ponavadi to občuti kot nekakšno ščemenje, zato se nosu tudi skoraj vedno nezavedno dotakne, kar je gotov znak, da laže.”

Matej Završnik

Preveri še, kaj pomeni, če te zelo moti glasno žvečenje.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord