Včasih je treba udariti po mizi

11. 8. 2008
Včasih je treba udariti po mizi

Prijaznost je sicer lepa čednost, a sama po sebi nima večje vrednosti. Nasprotno. V praksi je hitro jasno, da NE pri nekaterih ljudeh enostavno ne zaleže. Pred­vsem ne, če ga izrečeš prijazno.

V določenih situacijah oz. ljudem, ki izkoriščajo tvojo prijaznost, je treba biti tudi nekoliko bolj oster. Še posebno v službi moraš postaviti nekoliko bolj jasne meje.

Naj dobrota ne bo sirota

Ja, kdor si prijaznost ljudi razlaga nekoliko po svoje, potone.

Kdor se trudi, da je venomer vljuden, ne kritizira dru­gih ljudi in želi biti ljubljen prav od vseh, bo na koncu potegnil kratko.

Prijaznost ne sme postati cokla, svoja mnenja je treba izražati glasno, po potrebi tudi ne nujno le v prijaznih tonih. Ja, včasih si lahko tudi glasna in neprijetna. Na srečo pa je to lahko le bolj izjema kot pravilo.

Čudovita le pri suverenih ljudeh

Zakaj potem sploh biti prijazna? Enostavno. Ker boš tako živela bolj uspešno in srečno.

  • Psihologi vedo, da človeku, ki se smeji in je prijazen, težko odrečemo njegovo željo. Če je poleg tega še pozoren in dobre volje, nam bo ostal v lepem spominu in lahko računa, da mu bodo ljudje radi pomagali, če bo potreboval njihovo pomoč.

Učinek domin

Pozitivni vtisi se razmnožujejo in imajo povratni učinek. Če si do drugih prijazna in ljubezniva, so tudi oni boljše volje in tudi sami postanejo enaki do tebe.

In konec koncev tudi dobro dene, če si prijazna.

  • Znanstveniki so ugotovili, da je potreba po prijaznosti do dru­gih ljudi in izogibanju konfliktom pravzaprav prirojena. Kdor kar naprej nekaj nerga in se sklicuje le na svoje pravice, deluje proti svoji naravi in bo na dolgi rok popolnoma izžet.

Privlačnejši in živijo dlje

  • Ameriške študije so dognale, da ljudje, ki pomagajo drugim in se neprofesionalno angažirajo oz. ljudje, ki so prijazni in ustrežljivi sosedje, dejansko živijo dlje!
  • V neki študiji pa so sodelujoči razvrstili fotografije moških in žensk po tem, kako so privlačni. Ena skupina je dobila le fotografije, druga pa tudi informacije o njihovi osebnostnih lastnostih. Rezultati so bili presenetljivi. Kolikor bolj prijazno je bila neka oseba opisana, toliko bolj atraktivna je bila v očeh ocenjevalcev. Se pravi, kdor je prijazen, deluje tudi bolj privlačno.

Razlogov je dovolj

Obstaja torej kar nekaj dobrih razlogov, da smo prijazni. Nekaj lahko narediš že s tem, da nekomu pridržiš vrata, pozdraviš prodajalko na tržnici ali pa kakšni mamici pomagaš spraviti otroški voziček na avtobus ali vlak. In predvsem: smej se in odpri svoje srce.

Intervju s strokovnjakom

"Kdor je prijazen, je zadovoljen."

Nekateri ljudje se sicer veliko smejijo, toda nikakor niso prijazni. Ali pač?

Ja, vsi poznamo to 'lažno prijaznost' - pogosto pri prikrito agresivnih ljudeh. Ampak na srečo imamo dobre antene, da zaznamo, ali je nasmešek lažen ali pravi in skrben.

Zakaj je prijaznost tako pomembna?

Ker dobro dene! Prijazni ljudje so pravi zmagovalci. Veliko študij dokazuje, da človek največ pridobi, če je 'dober človek'. Med drugim je bilo dokazano, da se v možganih sprožijo občutki sreče, ko denimo nakazujemo denar dobrodelni organizaciji. Kdor je prijazen, čuti zadovoljstvo.

Ali se prijaznih ljudi ne izkorišča?

Biti prijazen pomeni, da smo prijazni tudi do samih sebe. V izjemnih primerih se lahko seveda vedno tudi postavimo zase. Toda na srečo je to potrebno zelo redko. K prijaznosti na vsak način sodi tudi jasno postavljanje mej. Na primer pri vzgoji otrok. Tu vam ni treba biti preveč permisiven in popustljiv.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol