V tvojih albumih imajo tvoji starši, prastarši in morda celo prastarši svoje častno mesto. Pa si kdaj pomislila, kakšni so bili videti morda tvoji prapra ali celo prapraprastarši? Še več. Si se kdaj vprašala morda, kdo je bil zares prvi človek?
Če dobro pomisliš, gre za precej nenavadno, a nadvse zanimivo vprašanje.
Kje se vse skupaj zares začne?
Richard Dawkins, znani britanski etolog, evolucijski biolog in pisatelj znanstvene literature, je v knjigi Čudoviti svet, ki je prav te dni izšla v založbi Modrijan, zapisal takole:
"Morda vas bo presenetilo, toda prvi človek ni nikoli živel - ker je čisto vsak človek moral imeti starše, ki so prav tako vsi morali biti ljudje! Isto velja za zajce. Nikoli ni obstajal prvi zajec, nikoli prvi krokodil, nikoli prvi kačji pastir. Vsako bitje, ki se je kdakoli rodilo, je pripadalo isti vrsti kot njegovi starši. Kar hkrati pomeni, da je vsako bitje, ki se je kdajkoli rodilo, torej pripadalo isti vrsti kot njegovi stari starši. In tako nazaj v neskončnost."
V neskončnost? No, da žal tako preprosto vendarle ni, je Dawkins nadaljeval:
"Če ste morda osebno še poznali svojega deda ali celo pradeda, pa lahko z gotovostjo rečemo, da najverjetneje nimate pojma, kakšen je izgledal vaš 185-milijonti praded. Vas bo presenetilo, če vam rečemo, da je bil riba. prav tako tudi vaša 185-milijonta babica."
Naj vse, ki sim je ob tej misli za trenutek kolcnilo (in še vsakemu se je), naj vendarle dodamo, da se je od takrat do danes, ko ste tu vi, mi, jaz in ti, vse skupaj spreminjalo zelo zelo počasi - tako počasi in tako postopoma, da nihče od nas ne bi opazili nobenih (razen neznatnih) sprememb, ko bi šli tisoč ali celo deset tisoč let nazaj, kar bi nas pripeljalo k našemu 400. pradedu. 10.000 let namreč ni dovolj.
Kaj pa 100.000 let nazaj, torej do našega 4000. pradeda?
"No, morda bi videli komaj opazno razliko - nekoliko debelejšo lobanjo, recimo zlasti pod obrvmi. Toda še vedno bi bila to samo blaga sprememba."
Kaj pa še dlje v preteklost?
"Slika vašega 50.000. pradeda? Razlika bi bila tokrat že očitna. Celo dovolj drugačna, da bi ga lahko uvrstili v drugo vrsto, ki ji pravimo Homo erectus. In da je prestop do Homo sapiensa, kar smo danes, potekal postopoma, pove že dejstvo, da nikoli ni obstajal Homo erectus, ki bi rodil otroka vrste Homo sapiens."
Skratka, vprašanje kdo je bil prvi človek in kdaj je živel, torej nima natančnega odgovora. Nekoliko zamegljeno je, podobno kot odgovor na vprašanje, kdaj smo nehali biti dojenček in postali malček. A nekaj je gotovo.
"Niti najmanjšega dvoma ni, da imamo današnji ljudje skupnega prednika, ne le vrsta kot taka, ampak tudi sicer. Skupnega prednika imamo z vsako živalsko in rastlinsko vrsto na tem planetu. To vemo, ker so nekateri geni prepoznavno isti v vseh živih bitjih, vključno z živalmi, rastlinami in bakterijami. Predvsem pa je genski kot - 'slovar', po katerem se prevajajo vsi geni - enak pri vseh živih bitjih, ki smo jih kdajkoli preučevali."
Vsi smo sorodniki.
Vaše, naše, moje in tvoje družinsko drevo namreč ne vsebuje zgolj očitnih bratrancev, kot so šimpanzi in opice, temveč tudi bivole, legvane, kenguruje, polže, regrat, orle, gobe, kite, vombate in bakterije. Vsi so naši sorodniki. Vsi do zadnjega.
Ali ni to veliko bolj čudovita misel od kateregakoli mita? Najlepše od vsega pa je, da lahko to z gotovostjo trdimo.
Priporočamo v branje!
Richard Dawkins, Čudoviti svet - Od magije k resničnosti
Skozi zgodovino so si ljudje po vsem svetu izmišljali zgodbe, da bi si odgovorili na vprašanja: iz česa so stvari, kaj je sonce, zakaj se dogajajo slabe stvari, smo v vesolju sami? Knjiga Čudoviti svet pa s svojimi razlagami prostora, časa, evolucije in še česa nanje dosledno odgovori (in ob tem zabava).
Avtor Richard Dawkins in ilustrator Dave McKean sta ustvarila živopisen slavospev našemu planetu, ki bo zabaval in poučeval še dolga leta.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
