Ajda Rotar Urankar je tokrat pred mikrofonom gostila Aljošo Bagolo.
Aljoša Bagola je eden najbolj priljubljenih avtorjev in kreativnih direktorjev desetletja. Pred enim letom je izdal svojo prvo knjigo Kako izgoreti, ki je takoj postala uspešnica in celo najbolj prodajana knjiga preteklega leta - doživela je kar 4 ponatise in bila prodana v več kot 11.000 izvodih. Letos je na svoj kup uspehov dodal še kipec fatalnega moškega.
Celoten pogovor poslušaj na Apple Podcasts:
Ljudi družijo cilji in življenjske ovire
Pred dobrim letom dni je bil Aljoša Bagola prvi gost podcasta Na svoji strani – ta je bila takrat tudi ena najbolj poslušanih podcast epizod v Sloveniji. Njegove knjige gredo za med in zdi se, da se ljudje z njim z lahkoto poistovetijo. Aljoša si za poistovetljivost tudi prizadeva. Kot ustvarjalec zgodb stremi k ustvarjanju neke platforme, kjer se ljudje lahko prepoznajo v vrednotah in stališčih. V njegovem primeru gre za to, da se mu stvari niso izšle po načrtih. V izgorelosti, ki je bila sprva zelo surova, je kasneje uvidel priložnost za spremembe. Zato verjame, da si moramo dovoliti, da nam kdaj spodleti oziroma, da nam je kdaj tudi namenjeno spodleteti.
V zadnjem letu je bilo dogajanje zelo pestro, tako za posameznike kot na kolektivni ravni. Zdi se mu, da nas je epidemija kot družbo nekoliko upočasnila in zakrčila. Pri njem je bilo zadnje leto gotovo zaznamovano s spremembo kariere. Zapustil je svet oglaševanja, v katerem je ustvarjal 20 let in se predal novim izzivom pisateljevanja. Ob tem je prišel do kup novih spoznanj. Novi izzivi so mu vzbudili nova pričakovanja in posebno zadovoljstvo ob napredku.
Ko srečo dojemamo kot dolžnost, nam postane v breme
V knjigi Srečo, prosim, piše: “Če se kot trčeni zaletavamo v srečo, kmalu le še tavamo. Želimo biti srečni, a smo le tečni. Zato recept za srečo ni lov, ampak da ji pustimo čas, naj v miru poišče naš naslov.”
Pravi, da je sreča nekaj, kar srečamo na poti, je predana našim talentom in edinstvenosti. Ajdinemu vprašanju je pritrdil, da zagotovo živimo v takih časih, v katerih nevarno hitro izgubljamo svojo identiteto. “Sodobni svet nam omogoča, da nenehno furamo sami svojo oglaševalno kampanijo – o naših presežkih, prilastkih (...) a gre za prazno vsebino.”
Kar opisuje kot narcistično rano trenutnega sveta je, da si vsak želi individualno brilirati in biti odobravan do te mere, da izgubi stik s samim seboj. “Ko smo nalašč v aritmetični sredini, se odrečemo svoji ednini.” – in to opisuje kot krizo individualnosti. Za to ne gre prsta upirati zgolj v družbene medije. Podrejanje prevladuje v odnosih – naj gre za podrejanje staršem, okolici, ali pa pričakovanjem partnerjev.
Vzpostaviti trdno zavezništvo s samim seboj
Pritisk pogosto izhaja iz nas samih. V sebi imamo zelo kritičen notranji glas, ki se razvije tekom otroštva. To je osnovna travmatiziranost vsakega izmed nas. Dokler ne pridemo do točke, da se tega zavestno osvobajamo in dovolimo resničnemu glasu – naši ustvarjalnosti in edinstvenosti – da spregovori, zna biti v življenju zelo težko.
Razen tega pa nam je lahko v oviro že naš biološki ustroj. Naši možgani iz okolja prioritetno črpajo slabe informacije, ker so ''bolj pomembne'' za preživetje. Poudarja, da nas je mati narava naredila take, da prej opazimo, kaj je narobe.
Tudi v svoji knjigi daje velik poudarek celostnemu razumevanju arhitekture, človeške psihologije in našemu fiziološkemu ustroju. Če namreč veš, da je polovica tega, kar doživljaš, naravna funkcija, lahko tudi negativna čustva uporabiš v svoj prid.
Vprašanje iz IG: Če bi imel svoj reklamni pano, kaj bi želel, da je na njem?
Pridobivanje pozornosti je prvi korak, da vzpostaviš odnos – tako tržni kot tudi siceršnji. Aljoša pravi, da če bi imel svoj reklamni pano, bi ga poskusil odstopiti kakšni dobrodelni pobudi, s kakšnim sloganom kot je “Pozornost nameni samemu sebi”, ali pa bi agitiral z “Imejmo manj oglaševalskih medijev” – pa ne kot pokorjeni grešnik ali urbani aktivist, ampak kot dejstvo.
Kje se vidi čez eno leto?
“Moje stremljenje je predano temu, da sem v stiku z ustvarjanjem, v kakršni koli obliki.”
Pogovor 1. sezone lahko poslušate tu
Partnerji dogodka:
Najlepša hvala založbi Mladinska knjiga in podjetju z zdravo prehrano Malinca, ki s svojo podporo omogočata pogovore.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
){kind=link}