Iz dosjeja žensk z velimi Ž: Adela Zamudio

Adela se je rodila 11. oktobra 1854 v osrednji Boliviji v mestu Cochabamba.

Njen oče je bil argentinski emigrant in inženir. Mama je bila iz ugledne in premožne družine iz bolivijskega glavnega mesta La Paza. Imela je tri brate in sestro. Vsi trije brati so umrli v otroških letih. Adela je odrasla v bogatem privilegiranem okolju in se učila evropske kulture. Obiskovala je cerkveno šolo. Večino njenih del, tudi zgodnjih, so objavljali v bolivijskih časopisih. Poleg biografskih vplivov je rdeča nit njenega pisanja samota.

Preživela je vse družinske člane, poleg tega je razdrla zaroko z bratrancem, ki je bil njena edina ljubezenska romanca. Njeno pisanje je jasno kritiziralo socialne razlike v Boliviji med žensko in moškim (bogatim ali revnim ter belim ali domorodnim).

Adela Zamudio je bila pionirka na področju opozarjanja na nepravični politični in socialni sistem, ki je diskriminiral ženske. Vse življenje si je prizadevala za uveljavitev ločitvenega zakona, za zmanjševanje cerkvenega vpliva na družbo, za povečanje vpliva ženskih gibanj in za preostale feministične svobodomiselne reči.

Že za časa življenja jo je bolivijski predsednik odlikoval kot najpomembnejšo osebo v bolivijski kulturi.

Umrla je 2. junija 1928, ko je bila stara 74 let.

Zanimivosti iz življenja Adele Zamudio

• 11. oktobra v Boliviji v čast Adele Zamudio praznujejo dan bolivijskih žensk.
• Bila je ena izmed ustanoviteljic Feminiflora, bolivijskega feminističnega magazina.
• V svojih zgodnjih delih se je podpisovala s psevdonimom Soledad (Samota).
• Bila je tudi slikarka, vendar je večina njenih slik izgubljena.
• Brala in občudovala je lorda Byrona, de Musseta, Becquera, Joséja Zorrilla in Joséja Espronceda.
• Veliko njenih del je za vedno ostalo neobjavljenih.
• Kar štirje različni avtorji so napisali biografijo o Adeli Zamudio.
• Naslov njene pripovedne pesmi je bil Loca de hierro (Nora železna ženska).

 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja