Pri založbi Modrijan je izšel kratek roman Alana Lightmana Einsteinove sanje, svetovna uspešnica, ki so jo prevedli v trideset jezikov, na ameriških kolidžih in univerzah pa je postal tako rekoč obvezno branje in študijsko gradivo.
To poetično (Lightman je v mladosti pisal poezijo) in obenem filozofsko delo je Salman Rushdie primerjal s kultnimi Nevidnimi mesti Itala Calvina (1972; delo je prevedeno v slovenščino), Michiko Kakutani, ena vodilnih ameriških literarnih kritičark, pa je za New York Times med drugim zapisala, da 'če bi bile Einsteinove sanje slika, bi bil njihov slikar Magritte'.
Ko fizik in poet napiše roman
Alan Lightman je fizik, in od fizikov navadno ne pričakujemo, da bi pisali romane. Toda ta ameriški znanstvenik, čigar raziskovalno delo je v domovini zelo znano in nagrajeno, je zaslovel prav zaradi literarnega prvenca, kratkega romana Einsteinove sanje. Ta kratek uvid v delce Einsteinovih teorij o času – Modrijanova izdaja obsega samo 112 strani – je kmalu po izidu postal svetovna uspešnica, saj so ga prevedli v trideset jezikov, v ZDA pa je bilo dolgo med najbolje prodajanimi romani. Einsteinove sanje bile postavljene tudi na oder, npr. leta 2009 v Pekingu.
Einstein v patentnem uradu
Dogajanje romana je postavljeno v Bern, v čas od pozne pomladi do zgodnjega poletja leta 1905. Takrat je bil Albert Einstein zaposlen na patentnem uradu in se je ukvarjal z raziskovanjem časa. To ga je pozneje pripeljalo do revolucionarnega odkritja: relativnostne teorije.
Knjiga je razdeljena na kratka poglavja, drobne in do potankosti izdelane podobe sanj, ki jih mladi znanstvenik sanja o času:
"V tem svetu obstajata dva časa. Mehanski čas in telesni čas. Prvi je neizprosen in kovinski, kot masivno železno nihalo, ki niha naprej in nazaj, naprej in nazaj, naprej in nazaj. Drugi se zvija in uvija, kot riba sredi zaliva. Prvi je nepopustljiv, vnaprej določen. Drugi se samovoljno odloča, medtem ko teče."
Več o tem tudi tukaj.
