"Ali naj obdržim otroka?" (kako do pravilne odločitve v življenju)

22. 8. 2017
"Ali naj obdržim otroka?" (kako do pravilne odločitve v življenju) (foto: Unsplash/Cody Black)
Unsplash/Cody Black

Odgovora na vprašanje, komu slediti, razumu ali čustvom, ne najdemo zlahka, še posebej, če si postavljamo napačna vprašanja. Kako torej v življenju sprejeti pravilne odločitve?

Vse jo poznamo, to večno dilemo: “Vem, da ne bi smela, ampak kaj, ko je tako seksi!” ali obratno: “Neumna sem, ker ga bom dala na čevelj, tako prijaznega, lepega in bogatega moškega. Pa kaj, ko mi srce ob njem ne poskoči več.”

V zanke, ki jih pleteta glava in srce, se ne ujamemo le na ljubezenskem področju. 26-letna Meta ima dinamično in zabavno službo, a obupno plačo. Razum ji veleva, naj poišče drugo delovno mesto, a z odločitvijo odlaša in odlaša.

“Počnem točno to, kar me najbolj zanima, in nikjer več ne bom našla tako krasnih sodelavcev,” pravi.

“Po drugi strani pa sem na tekočem računu nenehno v minusu in vem, da bi morala zaslužiti vsaj še enkrat toliko.”

Tukaj je še eden od večno ponavljajočih se scenarijev ujetosti med razumom in željami, še posebej značilen za ženske duše: zapravljanje.

Pogost predrag hobi za naše zmožnosti, ki ga kljub trudu ne uspemo zamenjati za nizkoproračunskega.

In potem si pod parolo “sem pač mahnjena na čevlje” nudimo skoraj najdražje, kot na primer Carrie iz Seksa v mestu, ki zanje sem ter tja zapravi celo mesečno stanarino.

Takšno tehtanje med zdravorazumskim, uravnovešenim ter impulzivnim, pogosto čustvenim, marsikoga spravi v resne stiske, nekateri morajo pomoč poiskati celo pri psihoterapevtih.

V začaranem krogu

Odgovora na vprašanje, komu slediti, pameti ali čustvom, ne najdemo zlahka, še posebej, če si postavljamo napačna vprašanja.

Potem se zapletemo v lasten notranji dialog, ki mu običajno sledi naporno lovljenje lastnega repa. 26-letna Anita od malega sanja, da bi postala pevka.

“Lahko bi začela hoditi na ure petja k zasebni učiteljici, a potem bom imela nekaj let precej manj denarja, manj časa zase in revnejše družabno življenje,” pravi. “Hkrati pa mislim, da še ni prepozno, da je vredno truda in da bom do konca življenja obžalovala, če ne poskusim.”

Ko je za uresničitev želje srca potrebna še finančna investicija, časa in energije, je tehtanje med “za” in “proti” toliko težje. “Ne sanjaj,” si govorimo. Ali pa z besedami naših mater: “Kaj te je pičilo? Bodi no pametna!” Srce in čustva pa nas vztrajno vlečejo v nasprotno smer.

Kako do pravilne odločitve

Ko se v nas odvija notranji dialog, ki pogosto spominja na pravi boj med racionalnim in emocionalnim, se počutimo razcepljene v sebi.

Zdi se, kot bi se naša duševnost razdelila na dva dela, ki se prerekata med sabo, nek tretji del pa naj bi razsodil, v katero smer naj se obrnemo.

Ne glede na to, kaj izberemo, se počutimo izdane, iz česar sledi, da ena sama pravilna odločitev sploh ne obstaja.

Kadar se odrečemo želji, zanikamo ter potlačimo drugi, prav tako pomemben del sebe, kar lahko povzroči resne duševne težave, recimo potrtost ali psihosomatska obolenja. 31-letna Sara je nenačrtovano zanosila z Boštjanom, s katerim sta imela petmesečno divjo romanco.

Četudi je že prej menila, da je srečala moškega svojega življenja, in sta že po slabih dveh mesecih poskusila živeti skupaj, se je Sara znašla v precepu.

“Naj otroka obdržim? Bo najina zveza z Boštjanom dovolj močna za družino? Poleg tega se mi je v službi ravno obetalo napredovanje, ki bi moralo zaradi porodniške počakati.

Razum mi je govoril, da imam otroke lahko tudi kasneje, ko bom prepričana, da sva z Boštjanom res za skupaj, da mogoče še nisem zrela za mamo, da si res zaslužim napredovanje v službi in podobno.”

Sarina čustvena stran pa je “navijala” za materinstvo.

“Tvegaj in skoči v vodo! Od nekdaj sem imela rada otroke in vedela sem, da jih bom nekoč imela tudi sama. V bistvu nisem videla nobenega tehtnega razloga, ki bi pričal proti temu, da bi jih imela že sedaj.”

Pogled z razdalje

V nasprotju s samopoglabljanjem in brskanjem po sebi včasih pomaga, če na dilemo pogledate z razdalje – kot bi opazovale nekoga drugega. Napišite seznam razlogov za in proti. Vsako od možnih rešitev nato prevetrite.

Vprašajte se, kaj bi svetovale komu drugemu s podobnim težavami. Predvsem pa skušajte odkriti ozadje obeh možnih rešitev. Vsaka od možnosti, ki jo nosite v sebi, odseva vaše potrebe, želje, cilje.

Zato se prek lastnih dilem lahko tudi veliko naučite o sebi. Kadar se ne morete odločiti med dvema moškima, na primer, je lahko na delu tisti delček vas, ki ga privlači seksi in spontan žigolo.

Izvor želje po njem je najverjetneje vaša nezadovoljena potreba po strasti, morda želite biti privlačne, ali vas muči občutek dolgočasja.

Potem je tukaj še nasprotna stran, ki vam vsiljuje misel o moškem, ki bi vam nudil varnost in predvidljivost, in ju prav tako potrebujete. Najbolje je, da soočite nasprotujoča si dela sebe; dokler se ne pobotata med seboj, ne boste našle notranjega miru.

Psihologi, ki so soočeni s klienti, ujetimi v podobne dileme, svetujejo in vzpodbujajo raziskovanje lastnih misli, čustev in izkušenj, ki so neposredno povezani s trenutnim miselnim tokom.

Po določenem času beganja in razcepljenosti obtičimo na določeni točki, s katere ne najdemo več poti naprej.

Takrat se je potrebno izkopati iz težav in skočiti z začaranega vrtiljaka, za kar pa morda potrebujemo pomoč.

Korak naprej

Pri velikih življenjskih odločitvah ni univerzalno pravilnih ali napačnih izbir. Poiskati moramo rešitev, ki je prava samo za nas.

Kar pa je seveda lažje reči kot udejanjiti. Posebno takrat, kadar nas s pametnimi nasveti in s svojimi izkušnjami bombardirajo naši bližnji.

Na primer prijateljice, ki nam z velikim veseljem in posploševanjem svojih izkušenj svetujejo in zagotavljajo pravilne izhode iz dilem.

To seveda nikakor ne pomeni, da se morate v trenutkih iskanja ravnovesja med glavo in srcem zapreti v stanovanje in se do onemoglosti mučiti z “zakaj-i” in “kako-ji”.

Mirno potarnajte in vprašajte za nasvet, a zavedajte se, da boste morale končno odločitev sprejeti ve, same.

Odločitvi sledi odgovornost zanjo. In vedite tudi, da boste prej ali slej morale narediti korak naprej, čeprav ne boste prepričane, da je pravi.

Običajne zmote

Pogosto obtičimo na brezpotju, ker smo preveč ujete v sedanjost. Pomislite – ste se že kdaj počutile podobno?

Poiščite podobne izkušnje iz preteklosti. Ko boste odkrile ozadje, bo slika precej drugačna. Živimo namreč v utvari, da obstaja enostavna in objektivna resnica, vendar to ne drži.

Takšna se nam morda zdijo le preprosta dejstva, a ko se stvari zapletejo, si z njimi ne moremo prav veliko pomagati. Zato ne trošite energije v iskanju zagotovil.

Čar življenja in sveta okrog nas je v tem, da ju ni mogoče nikoli do konca predvideti. Ko tvegamo, delamo tudi napake. Včasih pač sprejmemo odločitve, ki nas stanejo denarja, časa, in novih priložnosti.

A motiti se je človeško!

Zatorej – ne vrtite se na mestu in če se zmotite, se s krivdo ne mučite. Razpetost med srcem in razumom je nekaj, česar ne boste mogle odpraviti, tudi sama po sebi ne bo minila. Pravo pot lahko najdete le same.

Besedilo: Suzana Kostelo

Preberite še: 4 glavni zmanjševalci želje po spolnosti (+ kako jih odpraviti)

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja