Peka potice je hüd job!

Spominjam se, kako je že od nekdaj v prazničnem času vedno prijetno dišalo v babičini kuhinji. Škatle za shranjevanje v kuhinjskih elementih so napolnjene z vsemi vrstami nebeško dobrih domačih dobrot, med katerimi hrani posebno mesto dobro nadevana potica.

Peka potice je hüd job! Osebni arhiv
7. 4. 2015

Da se sama lotim kuhanja in peke česarkoli, potrebujem, poleg sestavin, kakšen dan ali dva mentalnih priprav. Pri babici pa to izgleda nekako takole: »Imaš sestavine iz katerih je moč speči določeno stvar. Nič lažjega. Testo zamesiš kar med kuhanjem kosila. Ne gre zafrkniti.« No big deal, resnično!

Letos me je 'bica' (babica v koroškem narečju) želela vključiti v pripravo velikonočnih prazničnih dobrot, ker sem menda že v tistem obdobju, ko se od ženske vse to pričakuje. Že kakšen teden prej mi je rekla, da bova letos to počeli skupaj in jaz sem se pripravila na dolg in počasen proces, v katerega je vključeno gnetenje testa (pazi to: kljub vsem aparaturam, ki obstajajo, sva to počeli z rokami!) ter vzhajanje. Postopek celo nekajkrat ponoviš ...

Ob tem sem se naučila drobnih skrivnosti, ki zagotovo pripomorejo k boljšemu končnemu produktu: radio mora biti v kuhinji ves čas prižgan, saj poskrbi za pravo malo zabavo, ključnega pomena pa so vsekakor tudi odmori za kavico in kakšen prigrizek. Babica namreč vse počne počasi, umirjeno in premišljeno. V njeni kuhinji je vedno sproščeno in zabavno!

Potico je navajena peči po receptu, ki ga je nekoč zapisala v star rdeč kuharski zvezek. Kljub temu, da potico mnogokrat speče kar mimogrede, sva šli čez proces počasi. Za vsak korak posebej mi je razložila 'zakaj in čemu' ter mi natrosila mnogo drobnih trikov, ki jih spoznaš tekom let. Naložila mi je posebno nalogo, potico sem razvaljala in jo dodobra nadevala. Tako menda počno dobre gospodinje. Doletela me je posebna čast, tudi v pečico sem jo jaz spravila.

Mmm ... Bila je dobra, zelo dobra! Poskusili smo jo ob čaju. In jaz pravim, važno, da je bil nadev pravšnji.

Recept sem iz babičinega zvezka prepisala, da ga lahko na tem mestu delim z vami.

Testo:

  • 1 kg moke
  • 7 dag kvasa
  • 10 dag moke
  • 10 dag sladkorja
  • 4 jajce
  • 2 jedilni žlici olja
  • 6 dl mleka
  • 1 vanilin sladkor
  • 1 limonina lupina

Nadev:

  • 35 dag orehov
  • 2,5 dl mleka
  • 4 beljaki

Potek:

  • Priprava kvasca: kvas zmešamo z žličko sladkorja, žličko moke in nekaj žlicami mleka ter pustimo vzhajati.
  • Priprava nadeva: orehe in sladkor prelijemo z mlekom in dodamo rum. Nato dodamo sneg iz beljakov - dokler nadev ni primerno mazav, ne sme biti preredek.
  • Testo: vse sestavine damo v skledo in zmešamo tako kot testo za kekse, ne pozabimo dodati kvasca. Testo razvalamo, ga premažemo z nadevom, posujemo z naribano limonino lupinico, zvijemo in damo v pomaščen pekač. Pustimo vzhajati.
  • Pečemo na 180 stopinjah Celzija eno uro do eno uro in pol, odvisno od modela. Pečeno potico nekaj časa pustimo v pekaču, nato pa jo zvrnemo na tkanino in pokrijemo. Ohlajeno posujemo s sladkorjem v prahu in uživamo ob skodelici kave ali čaja.

Babica me je med drugim tudi opomnila, naj vam povem, da je pomembna skrivnost ta: kuhinja naj bo vedno 'prijazna' in 'topla'. Podobno je tudi z mlekom in vsemi ostalimi sestavinami, ki jih dodajate ob peki in kuhi.

Sporočite mi, ko boste recept poskusili. Vesela bom tudi, če boste z mano delili svojo recepturo za peko potice. V glavnem, peka potice je hüd job!

Naj tole objavo zaključim z mislijo cenjenega slovenskega etnografa prof. dr. Janeza Bogataja: "Pregovor pravi, da življenje ni potica, no, jaz pravim, da življenje je potica. Včasih zelo zavito, včasih ravno, enkrat z več nadeva, drugič z manj."

Do naslednjič ...

Fotografije: osebni arhiv, Miha Kolar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri