Amerigo Vespucci – 500 let od smrti moža, ki je dal ime Ameriki

Letos mineva 500 let od smrti človeka, po katerem je Amerika dobila ime. No, seveda je Ameriko že leta 1492 prvi odkril Krištof Kolumb (približno 500 let prej so bili v Ameriki že Vikingi pod vodstvom Leifa Eriksona), ki pa je žal zmotno vse do svoje smrti mislil, da je priplul v Azijo.

31. 10. 2012

Prvi je njegovo 'napako' spoznal Amerigo Vespucci, a da se celina imenuje po njem, ima največ zaslug nemški kartograf Martin Waldseemüller, ki je sprejel idejo o novi celini in jo leta 1507 vrisal v nov na lesu narejen zemljevid ter ga poimenoval po Amerigu (pozneje je sicer želel zamenjati ime, a je bilo že prepozno). Danes se po njem imenujejo tudi ZDA, čeprav so jo med letoma 1732 in 1776 imenovali tudi Kolumbija. Po Kolumbu pa se je za uteho poimenovala država v Južni Ameriki – seveda Kolumbija.

Amerigo Vespucci

9. marec 1454–22. februar 1512

Amerigo se je rodil v Firencah v pomembni in spoštovani, a precej revni družini.

Malega Ameriga je največ naučil stric Giorgio Vespucci, dominikanski menih. V nasprotju z bratoma, ki sta odšla v Piso na univerzo, se je zaposlil pri bogati družini Medici v Firencah in kmalu pridobil njihovo zaupanje, saj so ga postavili za šefa poslovanja. Leta 1490 se je preselil v špansko Sevillo, kjer je okoli leta 1493 srečal in spoznal Kolumba.

Štiri leta pozneje se je kot navigator na jadrnici odpravil na prvo potovanje, ki ga je plačala španska kraljeva vlada z navodilom raziskovanja novih ozemelj. Jadral je v ekspediciji, ki je raziskovala severni del Južne Amerike, in označil nekaj sto kilometrov obale in odplul vse do Trinidada. Odkril je območje okoli jezera Maracaibo, ki ga je zaradi kolib, ki so stale na kolih, poimenoval Venezuela (Male Benetke). 

Leta 1501 je stopil v službo na jadrnico Emanuel of Portugal, kjer se je udeležil ekspedicije, ki je obiskala obalo Brazilije.

Leta 1503 je poveljeval eskadronu karavel na odkrivanju novega sveta v Južni Ameriki. Leta 1508 ga je španski kralj postavil za kapetana majorja kraljevske mornarice. Dobil je tudi svoje mesto na dvoru in pisarno, ki jo je uporabljal do svoje smrti. Njegova glavna naloga je bila priprava navtičnih pilotov – generalnega opisa obal in ocenitev stroškov novih ekspedicij. Za potovanja je pripravil vso potrebno dokumentacijo, vključno z načrti do tedaj poznanih obal, opozoril in navodil.

V potopisih, ki so pod naslovom Terra nova (Novi svet) izšli leta 1504, je Vespucci predstavil svojo trditev, da so novo odkrite dežele na zahodu nova celina in niso del azijske.

Umrl je v Sevilli, star 58 let.

Zanimivosti :

  • Amerigovo trditev o novi celini je med letoma 1519 in 1521 dokončno potrdil Španec Magellan, ki je preplul morski preliv med južnoameriško celino in Ognjeno zemljo ter priplul v Tihi ocean.
  • Danes je iz zapisov znano, vendar ne dokazano, da je Amerigo prvi odkril Južno Ameriko.
  • Krištof Kolumb je po rodu prav tako Italijan, rojen v Genovi.
  • Kolumb se je naslanjal na zapise Marca Pola (Azijo je obiskal z druge strani 300 let prej) in zmotno mislil (v resnici je dosegel Bahamsko otočje), da je na manjših otokih pred japonsko obalo.
  • Kartograf Martin Waldseemüller si je rad izmišljeval imena. Pravzaprav si je izmisli tudi svoje – njegov priimek je sestavljen iz nemških besed gozd, jezero in mlin.
  • Samo nekaj potovanj v Novi svet sta plačala španski in portugalski dvor, preostala potovanja so sponzorirali zasebniki (bankirji, trgovci ...).

P.S.

Si vedela, da ...

  • Amerika je edina celina, ki se imenuje po osebi.
  • Ime Azija izvira iz antično grške besede asia in pomeni sončni vzhod.
  • Evropa je bilo ime lepi kretski princesi, ki jo je ugrabil grški bog Zevs, odpeljal na celino, jo izkoristil ter zapustil. Z imenom Evropa naj bi stari Grki tako poimenovali široko, prostrano celino v nasprotju z manjšimi otoki Peloponeza.
  • Ime Afrika prihaja iz besede Afri, ki je bilo latinsko ime za Kartažane, ki so živeli v severni Afriki.
  • Ime Avstralija je iz latinske besede australis in pomeni južno. Že v starem veku so predvidevali, da obstaja kopno v Južnem morju in ga poimenovali terra australis incognita (neznana južna dežela).
  • Arktika v stari grščini pomeni blizu (belega) medveda tudi severno, antark­tika pomeni nasprotno od arktike.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri