14. decembra letos je minilo natanko sto let, odkar je človeška noga stopila na skrajno južno točko zemeljske oble. Prvemu je to uspelo norveškemu pustolovcu in raziskovalcu Roaldu Amundsenu.
Južni pol leži na Antarktiki, ki je med sedmimi celinami peta po velikosti.
Dirka za večno slavo
Na začetku 20. stoletja so polarni raziskovalci tekmovali med seboj, kdo bo prvi osvojil severni pol, med njimi pa je bil tudi Roald Amundsen. Leta 1909 sta vse prehitela Američana Frederick Cook in Robert Peary.
No, Norvežan Amundsen se je takoj odločil, da se bo raje odpravil proti južnemu polu, kjer se je britanska odprava na čelu z Robertom Falconom Scottom že pripravljala na svoj tretji poskus v osmih letih (južnemu polu so se približali na 180 km).
Odpravi sta vedeli druga za drugo in se vneto pripravljali ter tekmovali med seboj, saj se je zmagovalcu poleg časti in slave obetala tudi obilna vsota denarja. 19. oktobra 1911 je pet mož Amundsenove odprave odšlo na pot proti južnemu polu s štirimi sanmi ter z 52 vlečnimi psi. Za celotno pot so porabili 99 dni ter naredili približno 3.500 kilometrov. Pot je potekala dokaj gladko brez večjih posebnosti.
Britanska odprava prav tako petih mož je startala 1. novembra 1911, s seboj so imeli motorne sani (kmalu so se pokvarile), pse in ponije.
Zadnji del poti so opravili peš, saj se je pobijanje psov in hranjenje preostalih z njihovim mesom gabila Scotu (tako delajo Eskimi na Arktiki, in to je počel tudi Amundsen).
Južni pol so Britanci dosegli 17. januarja, kjer so razočarani spoznali, da so jih Norvežani prehiteli.
Imeli so tudi blazno nesrečo z vremenom in demoralizirani krenili na pot nazaj. Žal se nikoli niso vrnili, saj so zaradi izmučenosti, ozeblin, pomanjkanja hrane ter skorbuta za vedno ostali v antarktični puščavi.
Oba sta postala narodna junaka (Amundsen je umrl leta 1928 na Arktiki, v letalski nesreči, ko je reševal svoje prijatelje). Po dveh velikih osvajalcih in raziskovalcih pa se na Antarktiki imenuje tudi ameriška polarna postaja Amundsen-Scott.
Antarktika
Antarktika je celina, ki prekriva skrajno južno točko zemlje.
Raziskovalci in lovci na tjulnje so jo odkrili okoli leta 1820. Velikost njene površine se spreminja z letnimi časi – poleti meri približno 14,2 milijona kvadratnih kilometrov, kar je približno dvakratna velikost najmanjše celine Avstralije. V zimskih mesecih se površje Antarktike dvakrat poveča. Sestavljena je iz dveh delov, večje Vzhodne Antarktike ter manjše Zahodne Antarktike. Loči ju Transantarktično gorovje.
Več kot 99 odstotkov površja je prekritega z ledom, ki vsebuje kar 70 odstotkov vse sladke vode na Zemlji. Zaradi debelega sloja ledu je njeno površje zelo visoko, saj je povprečna nadmorska višina kar 2.300 metrov.
Najvišja ledena gora je visoka 4.897 metrov. Je najbolj vetrovna celina (največjo hitrost vetra so izmerili leta 1972 – 327 km na uro) in seveda tudi najhladnejša (svetovni rekord so izmerili leta 1983 – 89,2 stopinje pod ničlo). Antarktično podnebje je pravzaprav puščavsko, saj pade manj padavin kot v Sahari. Rastlinstva na Antarktiki praktično ni, živi le 350 različnih vrst lišajev.
Največje živali, ki živijo le na Antarktiki, so nekaj milimetrov veliki nevretenčarji, ki zimo preživijo tako, da zmrznejo v ledu. V morju, ki obkroža Antarktiko, je precej bolj pestro, saj tam živijo ogromne jate malih rakov, ki so temelj prehrambne verige številnim živalim – ribam, kitom, tjulnjem, pingvinom in pticam.
Antarktika nima niti prvotnih (je edina resnično odkrita celina) niti stalno naseljenih prebivalcev, le znanstvenike, ki se menjajo na nekaj mesecev. Med raziskovalci so biologi, geologi, oceanografi, fiziki, astronomi, glaciologi in meteorologi. Poleti (pri nas je takrat zima) jo obišče tudi veliko turistov.
Zanimivosti o Antarktiki
- Pozimi je v notranjosti Antarktike povprečna temperatura med –40 in –68 stopinj Celzija. Poleti se ob obali Antarktike temperature dvignejo nekaj stopinj nad ničlo.
- Beseda Antarktika pomeni nasprotno od Arktike. Ime ji je dal Škotski kartograf John George Bartholomew leta 1890. Beseda Arktika pa izhaja iz stare grščine in pomeni blizu medveda (arktos pomeni medved).
- Otrok z imenom Emilio Marcos de Palma je bil rojen blizu Zaliva upanja 7. januarja 1978. Postal je prvi človek, rojen na Antarktiki, in obenem človek, ki se je rodil na najbolj južnem koncu Zemlje. Njegova mati je odšla na Antarktiko po ukazu argentinske vlade.
- Najbližje Antarktiki je Južna Amerika (približno 1.000 kilometrov stran), Avstralija leži 2.500 kilometrov stran, Afrika pa kar 4.000 kilometrov.
- Amundsenovi dosežki: Preplul je ves Severozahodni prehod severno od Amerike na poti od Atlantskega oceana do Beringovega preliva (ta pot je trajala od junija 1903 do avgusta 1906).
- Prvi je dosegel južni tečaj 14. decembra 1911. Preplul je tudi severovzhodni prehod severno od Evrope in Azije na poti iz Norveške do Beringovega morja (1918–1921) ter 21. maja 1923 preletel Severni tečaj.
- Sir Scott je posmrtno postal vitez, njegov kip stoji na waterloojskem trgu v Londonu. Spomeniki so tudi v Plymouthu v Angliji ter Christchurchu in Port Chalmersu na Novi Zelandiji, krajih zadnjih dveh postankov Terre Nove pred odplutjem na Antarktiko.
Novo na Metroplay: Razlike med Slovenijo in ZDA ter kako do sanjske službe? | Elvi Rwankuba
