Cosmopolitan Slovenija - Mlada, lepa in zabavna

oktober 2014
Povezana s Cosmopolitanom

Objavljeno na spletu •

Vikinginje v Hollywoodu

Švedskim igralkam se je med prvimi v Evropi uspelo prebiti v svetovni filmski posel in osvojiti Hollywood. Verjetno tudi zaradi vikinškega (nezlomljivega, upornega, avanturističnega) duha, ki ga imajo v sebi.

Vikinginje v Hollywoodu
Noomi Rapace
Greta Garbo
Greta Garbo
Ingrid Bergman
Ingrid Bergman
Anna Quirentia Nilsson
Anna Quirentia Nilsson
Anita Ekberg
Anita Ekberg
Ann-Margret
Ann-Margret
Lena Olin
Lena Olin

Seveda so k uspehu pripomogli tudi njihova naravna in postavna lepota ter svetovljanski in odprti duh švedske pre­stolnice. Zadnja zvezda švedskega filma, ki je osvojila svet, je brez dvoma Noomi Rapace, ki je zaigrala v uspešnicah posnetih po romanih prezgodaj umrlega švedskega pisatelja Stiega Larssona: Dekle z zmajskim tatujem, Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo.

No, večina švedskih igralk se mora za svoj prodor v svet zahvaliti najboljšima med najboljšimi - Greti Garbo in Ingrid Bergman (po mnenju Ameriške filmske akademije spadata med pet najboljših igralk vseh časov).

Večina Švedinj je zelo visokih dam, predvsem Ingrid Bergman ter Lena Olin sta bili visoki lepotici, čeprav strokovnjaki pravijo, da naj pred kamero to ne bi bila velika prednost. Skupna točka skoraj vseh skandinavskih zvezd je Royal Dramatic Theatre iz Stockholma, številnim pa je pot utrl tudi režiser Ingmar Bergman (ni v sorodu z Ingrid), ki velja za enega najboljših evropskih režiserjev vseh časov (ima tri oskarje za tujejezični film).

Bergman je še danes najbolj znano švedsko ime v svetu filma ter je odločilno pripomogel k svetovnemu slovesu marsikatere švedske igralke, čeprav je bila njegova največja muza Norvežanka Liv Ullmann.

Za večino Švedinj tudi velja, da si niso hotele spremeniti rojstnih imen in priimke v umetniška. No, Greta Garbo si je spremenila samo priimek, prej se je pisala Gustafsson.

Anna Quirentia Nilsson

Anna Quirentia Nilsson (1,70 m) je bila rojena leta 1877 v švedskem Ystadu. Anna je z 18 leti zapustila domovino in se odpravila v Ameriko. Prek manekenstva (bila je razglašeno za najlepšo žensko v ZDA) se je znašla v svetu nemega filma in bila v dvajsetih letih prejšnjega stoletja najbolj priljubljena hollywoodska igralka. S prehodom na zvočni film se je njena priljubljenost zmanjšala. Je prva švedska igralka, ki ima svojo zvezdo na pločniku slavnih v Los Angelesu.

Greta Garbo

Greta Garbo (1,71 m) je bila rojena v Stockholmu leta 1905. Greta je zvezda nemega in zvočnega filma. Štirikrat je bila nominirana za oskarja, osvojila pa ga je leta 1955 za življenjske dosežke. Obiskovala je The Royal Dramatic Theatre’s Acting School v Stockholmu. V Hollywood se je prebila prek nemškega filma. Po izboru Ameriške filmske akademije je peta najboljša igralka vseh časov. Pokopana je blizu Stockholma.

Anita Ekberg

Anita Ekberg (1,69 m) se je rodila v mestu Malmo leta 1931. Bila je miss Švedske, v Ameriko pa je prišla s pogodbo za manekenstvo. A kmalu je lepa Anita začela igrati tudi v filmih, večinoma ne preveč zahtevne, a seksi in opazne vloge. Bila je vroča zvezda novonastalega rumenega tiska. Po petih letih snemanja filmov v Hollywoodu je z režiserskim genijem Federicom Fellinijem posnela kultni film La Dolce Vita, ki ji je prinesel svetovno slavo. V naslednjih desetih letih je posnela več kot 20 filmov v Italiji. Zaradi spora z mediji in ljudmi ne želi obiskati rodne Švedske, kjer pa si vseeno želi biti pokopana.

Ingrid Bergman

Ingrid Bergman (1,75 m) je bila rojena v Stockholmu leta 1915. Po izboru Ameriške filmske akademije je četrta najboljša igralka vseh časov. Samo eno leto je obiskovala Royal Dramatic Theatre School v Stockholmu, nato pa se je posvetila le snemanju filmov. Preden je odšla v Hollywood, je postala zvez­da švedskega filma. V Ameriki je prejela šest nominacij za oskarja, osvojila je tri. Najbolj je zaslovela s filmom Casablanca. Pokopana je v Stockholmu.

Ann-Margret

Ann-Margret (1,61 m) je bila rojena v Stockholmu leta 1941. Ko je bila še otrok, se je njena družina preselila v ZDA. Anna se je v Hollywood prebila s svojim glasom, saj je bila poleg igranja izjemna tudi v plesu in petju. Veljala je za ženskega Elvisa Presleyja, s katerim je igrala tudi v štirih filmih. Prejela je dve nominaciji za oskarja. Danes še vedno igra v TV-nadaljevankah, leta 2010 je prejela emmyja (televizijskega oskarja). Igralka redno obiskuje svojo Švedsko.

Lena Olin

Lena Olin (1,80 m) je rojena v Stockholmu leta 1955. Deset let je igrala v Royal Dramatic Theatre v Stockholmu, v Hollywood pa se je prebila prek slovitega švedskega režiserja Ingmarja Bergmana. Dobila je eno nominacijo za oskarja in vrsto drugih nagrad. Danes živi in dela med New Yorkom in Stockholmom.

Noomi Rapace

Noomi Rapace, rojena Noomi Norén v Hudiksvallu na Švedskem leta 1979 (1,63 m), je mogoča nova švedska svetovna filmska zvezda. Njena mama je igralka oče pa pevec flamenka španskega rodu. Noomi ga je do njegove smrti videvala samo priložnostno. Pri 15 letih je zapustila dom in odšla v Stockholm. Študirala je igro in igrala v filmu, TV-filmu in gledališču, tudi v Royal Dramatic Theatru v Stokholmu. Zaslovela je s triologijo filmov po romanu Stieg Larssona The Girl with the Dragon Tattoo in njunima nadaljevanjema. Pred kratkim je posnela prvo angleško govoreči film, v prihodnosti pa bo posnela film s slovitim režiserjem Ridley Scottom. Leta 2003 se ji je rodil sin Lev. Njegov oče je Ola Rapace, švedski igralec, s katerim sta se pred kratkim ločila.

Seveda je kar nekaj igralk švedskega rodu, rojenih na ameriških tleh: Gillian Anderson, Candice Bergen, Kirsten Dunst, Julia Roberts, Michelle Pfeiffer, Susan Hayward, Uma Thurman ...

Poleg omenjenih je slavnih še veliko drugih Švedinj: Britt Ekland (bila je Bondovo dekle in žena Petra Sellersa), Maud Adams (nekdanji top model in dvakratno Bondovo dekle), Pernilla August (canska nagrajenka), May Britt (igrala je v Mladih levih z Marlonom Brandom), Malin Akerman, Bibi Andersson

Trilogija Millenium

Še v stripu

Trilogija Millenium švedskega pisatelja, novinarja in urednika Stiega Larssona (1954–2004), ki je več kot uspešno zaživela tudi na filmskih platnih, bo zdaj izšla še kot roman v stripu.

Z založniškega oddelka družbe DC Entertainment so sporočili, da so za svetovno prodajno uspešnico (knjižno trilogijo Millenium so do zdaj prodali v več kot 50 milijonih izvodov) pridobili avtorske pravice za stripovsko izdajo. Prvi del naj bi izšel decembra prihodnje leto. Prvemu romanu z naslovom Dekle z zmajskim tatujem bosta leta 2013 in 2014 sledila še druga dva dela v stripovski izdaji: Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Vsaka knjiga bo izšla v dveh delih, ki bosta dostopna v tiskani in elektronski različici, ni pa še znano, kdo bo avtor stripa.

Za Story napisala Tina Lucu

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri