Sem skrajno racionalen tip človeka. In o kakih posebnih dogodkih ali dogodkih, za katere vem, da se ne morejo zgoditi, niti razmišljam ne.
Julija in ona
Velika izkušnja: v slovenskem mladinskem filmu Življenje kot v filmu igra glavno junakinjo – vlogo Julije. (premiera: december 2005) O Juliji: “Ona je povsem drugačna kot jaz. Videz je ‘edino’, kar ima Julija mojega.”
Za ceno filma: “V roku 15 dni sem morala v šoli ‘končati’ ocene za 3. letnik in se vse naučiti ‘naprej’.” Faktor Y: “Všeč so mi negativke ... Gledališče me veliko bolj privlači kot film.”
Mojih 19 let
“Mami pravi, da si ne zna predstavljati, da bom s komer koli kdaj živela – ker sem tak značaj, lahko prilagodljiv. Milijon ljudi potrebujem. Hitro navežem stike in hitro začutim, kdo bi mi ustrezal za pogostejše druženje. Sem človek trenutnega navdiha – ko se odločim, bom to naredila. Nikoli ne bom razmišljala naprej, ali bo to imelo slabe posledice ali ne.”
O čem sanja?
“Da bom nekoč igralka. Da bom lahko šla v katero koli gledališče in da mi nihče ne bo rekel: ‘Zdaj moraš pa ob sedmih vstati, ker imaš službo.’ Da ne bom imela utečenega vsakdana. In da mi ne bo treba ob nedeljah jesti nedeljskih kosil, da bom lahko jedla, kadar bom hotela in kar bom hotela.”
... po globusu
“Najlepše potovanje zame do zdaj: po bivši Jugoslaviji – čisto ‘v easy’, štirje prijatelji, z avtom, nič ‘high’, ampak tako, da je bilo res polno smeha, da spoznavaš, kako so tam ljudje preprosti. Za njih je škatla napolitank dovolj, že ta jih neznansko osreči, ti se pa vsak dan, ko greš v supermarket, odločaš: ‘Ali bom ... ali raje ...’”
Kaj jo ‘dela’ žensko?
“Nisem tipična ženska. ‘Mažem’ se sploh ne, ker se mi ne da, ljubosumna sploh nisem. Kaj mene dela žensko? Da znam vsakemu, ki bi bil moj partner, jasno in glasno povedati, kaj hočem. In potem se jih dosti ustraši ... Sploh pa imam eno šibko točko – na primer nakupovati: meni se sploh ne ljubi, moram imeti izjemno dober dan, da si kaj kupim.”
Mojca Vočko
