Iva Kranjc: Fatalna Iva

Posebej za Cosmo se je Iva med drugim razgovorila o svojih oboževalcih, petletnem zakonu z igralcem Aljošo Ternovškom in fatalnih filmskih vlogah. Kljub mladosti je 27-letna Ptujčanka na Slovenskem že uveljavljena in priznana igralka. Poleg rednih nastopov na odrskih deskah matičnega MGL-a je že dvakrat dobila priložnost, da se izkaže tudi pred filmsko kamero.

Pred petimi leti je v Varuhu meje presenetila z odlično upodobitvijo Simone, ki je popolnoma obnorela ‘varuha meje’ Jonasa Žnidaršiča, pa tudi slovenske kritike, saj je dobila nagrado žirije za najboljšo žensko vlogo in Stopovo nagrado za najbolj obetavno mlado igralko.

Tokrat je s svojimi čari v Klopčičevem zgodovinskem filmu Ljubljana je ljubljena očarala ‘fašista’ Igorja Samoborja, širša Slovenija pa jo po vsej verjetnosti najbolj pozna po njeni vlogi v televizijski seriji Čokoladne sanje, v kateri je igrala Mijo.

Za teboj sta dva celovečerna filma. Lahko primerjaš delo v Varuhu meje in v Ljubljana je ljubljena?

Filma med seboj težko primerjam, ker oba obravnavata čisto drugo tematiko in sodita v različen čas oziroma obdobje. Toda glede na to, da sem pred Ljubljana je ljubljena posnela en celovečerni film z glavno vlogo, se je tokrat poznalo, da sem imela vsaj nekaj izkušenj, ki jih pri Varuhu nisem imela. To je bilo dobrodošlo.

Kako to, da si sprejela vlogo Marjane?

Sprejela sem jo zato, ker sem si vedno želela posneti kostumski, zgodovinski film. Seveda pa tudi zaradi režiserja Matjaža Klopčiča, staroste slovenskega filma. Konec koncev tudi zaradi časa, zaradi ‘ženske’ v tem času.

V obeh filmih igraš fatalko ...

Se ti zdi?!

Da. V Varuhu si očarala zloglasnega varuha meje, zdaj italijanskega fašista ...

Aha, fatalka v tem smislu, da je očarala ... Ko berem scenarij, se te fatalnosti ne zavedam. To je vedno nekaj, kar opazijo drugi.

Si v resničnem življenju imela kdaj opravka z oboževalcem, ki se je zaljubil vate in bil s teboj obseden?

Ne, to ne. Sem pa dobila nekaj pisem, takšnih srčkanih. (nasmešek) Imam ene­ga v Braziliji. (smeh) Pisal mi je, da je gledal Varuha meje in da si zelo želi, da bi mu poslala svojo sliko, ker sem mu zelo všeč. Saj mu moram odpisati ...

Te ljudje na ulici prepoznajo?

Ne, s tem nimam težav. Nekajkrat so me ogovorili, predvsem zaradi Čokoladnih sanj. Televizija je vseeno večji medij in po pol leta na televiziji te gledalci zač­nejo sprejemati. Sicer pa si te ljudje redkeje zapomnijo. Ni takšnega navala. Če bi bile ulice polepljene z mojimi plakati, potem že, sicer pa ni te bojazni.

Zgodaj si se poročila. Kaj bi po slabih petih letih zakona lahko zaupala našim bralkam, kakšno je zakonsko življenje?

Zakonsko življenje je super! Glede na to, da sva se poznala vsega pol leta, preden sva se poročila, težko govorim o nekakšni razliki. Z Aljošo je to pač edino življenje, ki ga poznam. Bi pa bralkam svetovala, naj se ne spuščajo v to, če niso prepričane.

Ti si bila prepričana?

Ja, sem bila, res, prav prepričana sem bila. In ni mi žal. Sploh nimam teh dvomov. Sem pa malce vraževerna, zato: never say never!

Kaj pa dejstvo, da intenzivnost ljubezni počasi upada?

Mislim, da se to zgodi ne glede na to, ali si poročen ali ne. Intenzivnost ljubezni niha, so obdobja, ko si neznosno zaljubljen in bi samo ždel skupaj, potem pa imaš obdobja, ko ti prav paše, da živiš bolj zase. Se mi zdi, da je to naravni pojav, ki ni značilen samo za zaljubljence, temveč tudi za prijatelje. Pomembneje je, da ta nihanja zaznaš in jih sprejemaš vedno znova – kot izziv.

Kako pa na zakon vpliva to, da sta oba igralca?

Mi ustreza, zelooo. Do zdaj nisem spoznala nikogar, ki bi bil zunaj tega poklica in bi moj poklic sprejemal kot običajen poklic. Aljoša to sprejema in razume. In obratno. Če ga kdaj ni, če imajo pozno vaje in gredo potem še na pijačo ... Jaz to razumem in mi to sploh ni v breme, kot je morda komu drugemu. Če bi mi bilo, pa itak ne bi imela takšne zveze.

Kakšen je tipičen dan slovenske igralke, redno zaposlene v gledališču?

No, dan, kakršen je tale, je precej netipičen, ko dajem intervju za Cosmopolitan. (smeh) Ponavadi vstanem okrog osmih in najprej malo telovadim. Pol ure vozim kolo in naredim nekaj trebušnjakov. Potem se stuširam, nekaj pojem, ponavadi kakšno sadje. Če imam dopoldne vajo, obvezno spijem tudi kavo. Potem se odpravim v gledališče, kjer imamo vajo do približno dveh oziroma treh popoldne. Potem pridem domov, kaj skuham ...

Aha, ti kuhaš ...

Kuham, ja. Tudi zato, ker se drugače prehranjujem in imam večje težave, če jem zunaj. Nočem komplicirati. Sem namreč veganka s prekrškom. Jem namreč tudi morsko hrano, zato prekršek.

Je Aljoša tudi vegan?

Ne, ni, ampak pri meni pač jé, ker mu je dobro. Drugače pa mu lahko pripravim tudi meso, s tem nimam težav. To je bila čisto moja odločitev. Tudi ne kadim več. Novi način prehranjevanja mi je tudi pomagal, da sem lažje prebrodila abstinenčno krizo.

Kako to, da si se odločila, da boš veganka?

Zbolela sem. Imela sem težave z glasom in nihče točno ne ve, zakaj se je to zgodilo. Tako sem se pač odločila za drastične spremembe, pristala sem v tem in v tem se dobro počutim. Opazila pa sem, da so ljudje precej nestrpni do tega in to jemljejo kot kaprico. In bolj ko jim razlagaš, da to ni kaprica, težje je.

Vrniva se k tipičnemu dnevu igralke.

Po kosilu si še malo pogledam televizijo, kaj preberem. Zvečer, okrog šestih, pa imam predstavo, tako da ponavadi pridem domov okrog enajstih. Spet malo preberem, potem pa spat ...

Kakšen hobi?

Haha, a poleg tega naj imam še hobi?!

Katera je zadnja knjiga, ki si jo prebrala?

Zadnje čase veliko berem, trenutno roman Pijevo življenje. Sicer pa mi je bila nazadnje zelo všeč knjiga Sveče so do­gorele, ki govori o prijateljstvu. Zelo dober roman. Vsem ga priporočam.

Kam se z Aljošo najraje odpravita za konec tedna?

Odkar Aljoša dela v teatru na Ptuju, sva več ločena, zato sva ob vikendih največkrat skupaj v Ljubljani, kjer greva malo v savno in v kino, ali pa greva na Ptuj, kjer imajo moji starši majhen ranč s konji.

V Ljubljani tvoja junakinja ljubimcu z britvico odreže moškost, potem ko izve, da je poročen. Bi tudi sama uvedla kakšno kazen na prešuštvo?

Prav včeraj, ko sem gledala neki brazilski dokumentarec, sem razmišljala o tem, kako je naša družba po eni strani zelo zaprta do žensk, po drugi pa še zmeraj zelo odprta do moških. Ženske prešuštnice velikokrat končajo s smrtjo, kar se moškemu nikoli ne zgodi, po­stane le večji frajer!

Mislim, da pri dveh, ki se imata rada, monogamija vseeno lah­ko obstaja, pod pogojem, da se trudita imeti tako raznoliko življenje, da lahko izpopolnjujeta samega sebe. Nešteto možnosti je, s katerimi lahko to dosežeš. Verjamem v to.

Pa ne zato, ker sem poročena, ampak zato, ker se mi zdi, da če vedno letaš s cveta na cvet, samega sebe spoznavaš površno, v dolgotrajnem odnosu pa sam sebe spoznavaš drugače, globlje. Nočem zveneti konservativno, sploh ne, vendar verjamem, da se dva lahko najdeta v nekem neskončnem trajanju.

Kaj pa, če bi izvedela, da te mož vara?

Ne vem, kaj bi naredila. Verjetno bi bila zelo razočarana nad njim, da ni rajši prišel prej k meni in mi povedal, da ga več ne privlačim in da je čas, da nekaj spremeniva. Pogovor je zelo pomemben. Pa verjetno bi kaj dobil v glavo – krožnik, vazo ...

Katere so tvoje male pregrehe?

Čokolada. Tiste male črne sladke stvari ... Ponavadi si rečem, samo enega bom, potem pa kar gre. Nasploh me pri­vlačijo vse male stvari, na primer majhni, tanki šali, srčkani klobučki in podobne stvari.

Kaj je najdražja stvar, ki si si jo kdaj kupila?

Nisem takšna, da bi zelo zapravljala, sploh pa ne zdaj, ko sva kupila stanovanje. Ja, to je pravzaprav najdražja stvar! Stanovanje!

Kaj si konkretno želiš od igranja v prihodnosti?

Želim si več filma, ker ga imam zelo rada in v njem se tudi zelo sproščeno počutim. Zdi se mi, da se lahko v filmu izrazijo stvari, ki se jih v teatru ne da oziroma se tam izrazijo drugače. Želim si sodelovati tudi v kakšnem drugem gledališkem mediju. Rada pojem, na primer, tako da kak muzikal ne bi bil odveč.

Glede na to, da rada kuhaš, mi lahko zaupaš kakšnega od najljubših receptov za ponovoletno večerjo?

Kislo zelje z bučnim oljem! (smeh) Ne, resno, meni so bile vedno všeč sarme. Jaz jih naredim s pinjolami, rižem, rozinami in lešniki. To je zelo dobro! Za predjed pa mango in malo sira. Ali pa avokado s tofujem! To je zelo dobra kombinacija.

Marta Pirnar

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ