Samomor ni rešitev (kako odpraviti negativne misli)

Slabi odnosi, depresija in psihične težave sodijo med potencialne vzroke za samomore pri milenijcih, ki ne morejo obvladovati stresnih situacij in se vdajo obupu.

Slovenija sodi med države, kjer samomor predstavlja velik družbeni problem. Leta 2013 je bilo v Sloveniji 448 samomorov.

V zadnjem desetletju samomorilni količnik upada, kar je spodbudno. Kljub temu pa se Slovenija v svetovni lestvici še vedno uvršča med prvih deset držav z najvišjim samomorilnim količnikom.

Samomorilnost v Sloveniji ni na vseh območjih enako pogosta. Razlike glede pogostosti samomorov v posameznih regijah so zelo velike. Najbolj prizadete regije so Prekmurje, Štajerska, Koroška in Dolenjska.

Raziskave kažejo, da se za samomor v Sloveniji odloči več moških kot žensk (leta 2013 je samomor naredilo 361 moških ih 87 žensk). Razlike med spoloma so predvsem v tem, da moški uporabijo bolj nevarne metode.

Med mladimi do 25. leta je samomor eden izmed treh glavnih vzrokov smrti. Najpogosteje je zabeležen samomor kot vzrok smrti pri mladostnikih med 14 in 19 letom, letno se v tej starostni skupini zgodi tudi do 20 samomorov.

VZROKI

Strokovnjaki ugotavljajo, da otroci med 14 in 19. letom pogosto trpijo za depresijo, ki je lahko posledica težav v družini, šoli, z vrstniki in različnih zlorab.

Samomor je med mladostniki pogost vzrok umrljivosti, saj se mladi srečujejo s številnimi spremembami v življenju, telesno začnejo dozorevati, soočajo se z negativno samopodobo in s pritiski okolja.

Majhne težave se jim lahko zdijo velike in nerešljive, zato se znajdejo v stiski. Veliko mladih ne ve, kako naj se spopadajo s težavami. Nekateri so prepričani, da so edini, ki imajo probleme in ne vedo, na koga naj se obrnejo.

Težave se lahko kopičijo v mladostniku, ki na koncu ne vidi več rešitve drugje kot v samomoru, saj misli, da bo s tem končal svoje probleme.

Razlogov za samomor je med mladimi veliko, lahko gre za nerazumevanje v družini, neuslišano ljubezen, težave v šoli in z vrstniki, nenadno zavrnitev s strani ljubljene osebe, nezaželeno ločitev ali razvezo staršev, smrt prijatelja ali bližnje osebe, diagnozo smrtne bolezni, prepiranje s prijatelji ali sorodniki brez posebnega razloga, izgubo finančne varnosti.

Dejavniki tveganja se pogosto prepletajo in lahko vodijo do poskusa samomora.

PREPREČEVANJE SAMOMOROV

Oblike samomorilnega vedenja so pogosto prepozno prepoznane. Preventiva in oblike pomoči lahko pomembno vplivajo na storitev samomora, saj je lahko s pravočasno zaznavo samomorilnega vedenja mogoče preprečiti samomor. '

'Večina ljudi v zadnji fazi samomorilnega procesa izraža nekatere opozorilne znake, ki sporočajo samomorilni namen. Opozorilni znaki se običajno kažejo teden dni pred samim dejanjem, lahko so bolj ali manj neposredni in jih je včasih težko prepoznati.

Pojavljajo se v različnih oblikah: kot izjave o posameznikovih čustvih ali načrtovanem samomoru (posredni ali neposredni verbalni opozorilni znaki) ali kot vedenje, ki opozarja na hudo stisko (vedenjski opozorilni znaki)'' je zapisano na spletni strani Slovenskega centra za raziskovanje samomora.

OPOZORILNI ZNAKI

Pri sumu na samomorilni namen bližnje osebe ali prijatelja bodi pozorna na spremembe v vedenju.

BODI POZORNA, ČE KDO OD TVOJIH BLIŽNJIH GOVORI O:

- Občutkih ujetosti
- Tem, da predstavlja drugim breme
- Neznosni bolečini in stiski
- Tem, da ne vidi razlogov za življenje
- Želji, da bi bil mrtev

BODI POZORNA NA NASLEDNJE OBLIKE VEDENJA:

- Povečana uporaba alkohola ali drog
- Iskanje na spletnih straneh o tem, kako izvršiti samomor
- Neodgovorno vedenje
- Osamitev od prijateljev in sorodnikov
- Nespečnost ali prevelika količina spanja
- Pasivnost
- Poslovilni klici ali sporočila
- Razdajanje denarja ali vrednih lastnin
- Izbruhi jeze

KAKO LAHKO POMAGAŠ DRUGIM?

Če pri prijatelju, znancu ali družinskem članu opaziš opozorilne znake ali druge nenavadne spremembe, dolgotrajno otožnost, občutek obupa in druge znake depresije, preveri, ali razmišlja o samomoru.

Pomembno je, da iskreno vprašaš, če oseba razmišlja o samomoru, izraziš pa lahko tudi skrb in podporo. Vprašaš lahko: ''Si v zadnjem času tako nesrečen, da si želiš, da bi bil mrtev?''; ''Razmišljaš o samomoru?'' in ''Kako ti lahko pomagam?''

Bodi pozorna na to, da izraziš podporo: ''Nisi sam. Tukaj sem zate''. Rečeš lahko: ''Verjemi mi, da se ne boš večno počutil tako kot sedaj, ampak bo sčasoma bolje'' ali ''Morda ne razumem, s čem se spopadaš, vendar me skrbi zate in ti želim pomagati.''

Pomembno je, da osebi prisluhneš. Pazi, da s svojim odnosom ne zanikaš pomena posameznikove stiske, četudi se ti njegove težave ne zdijo pretirano hude. Vedno vzemi besede resno in pokaži osebi, da ti lahko zaupa svoje težave.

Pomagaj osebi poiskati strokovno pomoč. Čim prej stopi v stik s službami, kjer bi osebi lahko pomagali. Če je osebi neugodno, pojdi skupaj z njo k strokovnjaku.

Če zdravnik osebi predpiše zdravila, preveri, da jih jemlje. Bodi pozorna na stranske učinke in o tem obvesti zdravnika. Za učinkovito zdravljenje in terapijo sta potrebna čas in vztrajnost.

Spodbujaj pozitivne spremembe, kot je recimo zdrav način prehranjevanja, telesna dejavnost in zadostna količina spanca. Telesna vadba spodbuja izločanje endorfinov in omejuje količino stresa.

Prepreči osebi stik z alkoholom, stresnimi odnosi in obletnicami smrti.
Odstrani sredstva za samopoškodbe, kot so noži ali britvice. Če je oseba nagnjena k predoziranju, odstrani zdravila in tablete.

Če posameznik resnično razmišlja o samomoru, ga v pogovoru prosi, naj ti obljubi, da si do naslednjega srečanja ne bo nič naredil ali pa naj te pokliče, ko ga preplavijo negativne misli.

KAKO LAHKO POMAGAŠ SEBI?

Če te preplavijo samomorilne misli, poišči strokovno pomoč. Nudimo ti nekaj nasvetov, kako reagirati v takšnih situacijah:

ZAPISUJ SVOJE MISLI V DNEVNIK

Vsak dan napiši imena oseb, ki so pomembne v tvojem življenju. Zapiši tudi svoje cilje in želje za prihodnost. Preberi zapis vsakič, ko se moraš spomniti, zakaj je vredno živeti.

DRUŽI SE S PRIJATELJI IN SORODNIKI

Večina ljudi se rada druži s prijatelji in družinskimi člani. Kadar si depresivna, je druženje lahko naporno, vendar se je vredno potruditi.

BODI AKTIVNA

Poskrbi za telesno dejavnost – lahko se voziš s kolesom ali greš na sprehod. Samomorilne misli pogosto izginejo, kadar preusmerimo svoje misli drugam.

BODI KREATIVNA

Preizkusi se na področju slikanja, glasbe, šivanja, pisanja ali vrtnarjenja. Ni pomembno, da dosegaš uspehe na teh področjih, temveč da uživaš, saj boš tako zmanjšala trpljenje.

POGOVARJAJ SE O SVOJI STISKI

Pomembno je deliti svoje misli in občutke s prijatelji ali bližnjimi, saj ti lahko ponudijo občutek varnosti in podporo.

Po predlogi SHIHAAM HASSANALI priredila DANAJA LORENČIČ

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja