Indeks in plenice

Predlanskim avgusta je 23-letno Veroniko presenetilo spoznanje, da je noseča. Bila je študentka drugega letnika, živela je ‘običajno’ študentko življenje in stanovala je pri starših ... Čeprav je za prihodnost imela malo drugače zastavljene cilje (otroka je načrtovala šele čez nekaj let) in jo je novica, da bo mama, seveda zelo presenetila, ni niti za trenutek pomislila, da jo bo otročiček za kar koli prikrajšal. Svoji novi življenjski vlogi se je z vsem srcem predala.

Danes ima šestnajstmesečno Geo, in vsak, ki ju vidi, ne more prezreti njune globoke ljubezni in povezanosti. Veronika je odlična mama.

Tudi Vanjo, 25-letno absolventko ekonomije, je nosečnost ‘ujela’ povsem nepripravljeno. Ni ji težko priznati, da se je kar dolgo privajala na dejstvo, da bo mamica. Toda zdaj si življenja brez svoje 4-mesečne princeske ne zna več predstavljati. Odkar ima Laro, je še bolj motivirana za študij, želi ga čim prej končati, potem pa se za nekaj časa popolnoma posvetiti svoji deklici.

Veronika in Gea

“Po enomesečnem izostanku menstruacije sem naredila test nosečnosti in druga črtica se je v trenutku pojavila (še preden je urin dodifundiral do testne črtice! – op. a.: Veronika študira biologijo). Stara sem bila 22 let in seveda sem bila v prvem trenutku popolnoma prestrašena. V šoku. Jokala sem. Rekla sem si: O Bog, zakaj pa to?!!!!? A se nisva drugače zmenila?! Vedno sem vedela, da si želim otroke, biti mlada mamica – a ne tako mlada! Prvega sem nameravala imeti okoli 27. leta.” Kakšna je bila prva reakcija fanta, staršev, prijateljic, sošolk? “Fant se je smejal, me objel in bil vesel. Od vsega začetka me je podpiral – za kar sem izredno vesela.”

Treba je povedati staršem

“Starši so bili šokirani – predvsem mama mi je očitala, da še nisem pripravljena, da še nisem veliko doživela – češ, saj še nisi nič potovala po svetu itd. Ni bila ravno prijetno presenečena, kar me je takrat najbolj prizadelo. Zdaj se pa enkratno razumemo; naš odnos bi bil težko boljši. Mama ima pomembno vlogo pri vzgajanju Gee. Oče mi je bil ob novici v veliko tolažbo, predvsem je miril mamo, ji prigovarjal. Da enega otroka bomo pa že še ‘gor spravili’. Prijatelji so bili res veseli, saj sem prva med njimi, ki je postala mama. V veselje mi je bilo deliti nosečnost z njimi.”

Imate veliko prijateljic, ki so tudi mamice-študentke? “Ne, sprva nisem poznala nobene, vedela sem sicer še za eno študentko z naše fakultete, ki je rodila mesec dni pred mano, a se nisva nikoli srečali. Sedaj je okoli mene vse polno mladih nosečnic: otročička pričakujejo prijateljice, znanke in sošolke iz osnovne šole, ki sicer niso (več) vse študentke.”

Prijateljici bova!

Ste kdaj pomislili, da se ne bo dalo uskladiti študija in materinstva? “Ne, to pa sploh ne! Nikakor, vem, da sem zdaj odgovorna za to malo bitje in da moram zanjo poskrbeti.” Katere pa so prednosti, da imate otroka že v študentskih letih?

“Ko bo Gea stara 18 let, bom jaz šele 40! Računam, da bova takrat obe popolnoma samostojni in večina starševskega bremena bo (upam!) že za mano. Sedaj sem v najbolj ‘čilih’ letih in lahko sem kos še tako intenzivnemu ritmu otroka. Med nama bo majhna generacijska razlika in morda se bova zaradi tega lahko bolje razumeli. Želim, da sva najprej prijateljici, šele nato mati in hči. Že sedaj nama pravijo, da delujeva kakor sestri. To bo čez nekaj let lep kompliment!

Zaradi otroka imam večje ambicije in željo po čim hitrejšem zaključku študija. In neverjetno, kako lahko mi je sedaj poprijeti za zapiske in študirati! Da o boljših ocenah ne govorim! Z otrokom si tudi bolje organiziram čas, tudi tistega za učenje. Včasih ko še ni bilo Gee in sem imela na razpolago cel dan za študij, sem z njim začela šele zvečer. Danes vem, da Gea recimo spi 2 uri (to je omejen čas, ki ga imam na voljo), zato ga kolikor lahko izkoristim. Ko si mlad in imaš otroka, ti ljudje okoli tebe veliko bolj pomagajo, te razvajajo in spodbujajo. Zaradi statusa študenta imam tudi več časa za otroka in sem bolj svobodna. Prednosti je ogromno!”

Barvala sem radiatorje

Kako pa je potekala nosečnost, ste v tem obdobju študirali ali ste se bolj ukvarjali s pripravami na dojenčka? “Nosečnost je bila res super, iz dneva v dan sem bila bolj čila, bolj polna energije. V prvih mesecih sem bila sicer prikovana na posteljo, vendar ne zaradi nosečnosti, in ta čas sem res izkoristila za učenje in zelo uspešno opravila kar nekaj študijskih obveznosti. Ker nisem hodila na fakulteto, sem imela veliko časa, ki sem ga porabila seveda tudi za misel na otroka, za prebiranje literature o otrocih, pripravo otroških potrebščin, obiskovanje aerobike za nosečnice ... Med drugim sem pomagala prenoviti stanovanje, v katerega smo se mesec dni pred porodom vselili, ‘ustvarila’ sem kuhinjo, barvala radiatorje, izbirala pohištvo ...”

Poskrbim (tudi) zase

Kako vam je Gea spremenila življenje? “Oh, močno! Prinesla je spremembe na vseh področjih, najbolj očitno na primer v dnevno rutino. Biti mama je nekaj posebnega in premalo je besed, ki bi lahko opisale, kako čudovita vloga je to!” Kako zdaj poteka vaš običajni dan? Imate še kaj časa za kavice s prijateljicami, zabave, ali tega sploh ne pogrešate?

“Z majhnim dojenčkom se ti dan spremeni v veliko rutino. Ko otrok postaja večji in samostojnejši, se ta rutina omili in več je časa za spontanost. Drugače pa je še vedno zjutraj previjanje, hranjenje, igranje / izobraževanje, malicanje, spanje, previjanje, sprehod, kosilo, previjanje, igranje, obiski, kopanje, večerja, spanje. Osnoven vzorec, ki se ga zaradi otrokovega ritma vsak dan držimo. Sprva je bilo časa za kogar koli in kar koli zelo malo. Nisem čutila nobene potrebe po stiku z zunanjim svetom. Nato pa z vsakim dnem bolj. Hitro se naveličaš rutine in če ne bi bili otroci taki angeli, se ti hitro lahko zmeša.

Verjamem v dobro

“Priznam in povem na glas – otrok je veliko žrtvovanje! A z vsakim dnem je lažje. Sedaj je že v vrtcu, kjer res uživa, jaz pa v tem času čisto pozabim, da sem mama, in si vzamem trenutke zase. Kar je najbolj prav.” Imate torej zdaj čas za študij? “Da, vedno več, zaradi vrtca in samostojnosti Gee. Ni ji namreč težko, če je dolgo časa ločena od mene. Res je preprost in čudovit otrok.”

Vas je sploh kaj skrbelo, kako boste zmogla, ali ste že od začetka vedeli, da bo vse super? “S tem se nisem preveč obremenjevala, saj nisem vedela, in nikoli ne bi mogla vedeti, kako bo. Prepustila sem se toku, kar je tudi sicer moje vodilo, in ponavadi se zato vse dobro konča. Verjela pa sem, da bo vse dobro.”

Vanja in Lara

Kako ste izvedeli, da ste noseči, kakšni so bili prvi občutki? “Potrditev, da sem noseča, sem dobila šele po 4. opravljenem testu. S fantom sva bila v kopalnici in čakala sva, koliko črtic se bo pokazalo. Nisem verjela svojim očem, zato sem vprašala še Gregorja, koliko črtic vidi on. Prvi občutki? Šok, šok in še enkrat šok!” Lara torej ni bila načrtovan otrok? “Ne in ja. Bila je načrtovana, vendar je prišla tri leta prezgodaj. No, če zdaj pomislim, ne bi mogla zanositi ob boljšem času.”

Kako pa je novico sprejel fant, starši in prijateljice? Vsi so bili super že od samega začetka, fant je bil od prvega trenutka naprej izjemno srečen, kar je predvsem meni zelo pomagalo prebroditi začetni šok, ki je kar trajal in trajal. Tudi njegova starša nista mogla skriti navdušenja nad dejstvom, da bosta ‘končno’ dedek in babica! Morali bi ju videti, kako sta bila vesela, ko sem končno rodila!

Kaj pa šola, pa poroka?

Moja dva pa sta bila ob novici nekoliko zaskrbljena. Mami je najprej vprašala: ‘Kaj pa šola?’ Oči pa: ‘Kdaj bo pa poroka?’ Seveda so to popolnoma pričakovane reakcije, ker jaz nosim večje ‘breme‘ od fanta (v nosečnosti in po njej). Skrbelo ju je, da ne bom imela dovolj energije in volje, da bi dokončala študij. Zdaj pa sta seveda ‘nora’ na svojo vnukinjo. Nihče od nas si zdaj ne bi mogel predstavljati življenja brez Lare! Navdušene pa so bile tudi sošolke in prijateljice, da bom prva med njimi postala mamica.”

Z izpita v porodnišnico

Ste tudi vi kdaj pomislili, da se študija in materinstva ne bo dalo uskladiti? “Ne, nikoli, niti za trenutek mi ni prišlo na misel, da bi pustila fakulteto. Ker sem se v nosečnosti počutila super ni mi bilo slabo, imela sem veliko energije, nisem imela težav z otekanjem sem se pred rokom posvetila predvsem izpitom in se z nosečnostjo in dojenčkom nisem preveč obremenjevala. Študij je bil do poroda prednostna naloga. 17. januarja sem imela še izpit, 18. ob 4.30 zjutraj sem bila pa že na poti v porodnišnico.”

Več dojenja, več znanja

V čem vidite prednost, da ste mlada mamica? “Mladi starši naj bi imeli več potrplenja. “Mogoče mi bo pomagalo tudi pri zaposlitvi, da je porod že za mano.” Kakšen pa je vaš urnik, odkar ste mamica? “Lara mi je popolnoma spremenila življenje. Na bolje, seveda! Tudi naporno ni preveč. Brez pomoči fanta, ki je res enkraten, pa dedkov in babic bi bilo seveda veliko težje. Po štirih mesecih se stvari že umirjajo.

Ven ne morem za dlje kot 2 uri – zaradi dojenja. Prijateljice pridejo k meni, ali pa gremo skupaj na sprehod. Zabav ne pogrešam. Moj dan se začne med 4. in 5. uro zjutraj. Potem se spet zbudimo med 7. in 8. – previjanje, hranjenje, moj zajtrk, 1 uro igranja (vmes pride dedek, da se lahko stuširam), Lara zaspi za 1 uro, previjanje, hranjenje, sprehod, spanje (lahko študiram kako uro, dve), previjanje, hranjenje, babi čuva, jaz se učim ali pišem seminarsko, hranjenje, kopanje, hranjenje, zaspi med 23. in 24. No, mogoče sem izpustila kakšno dojenje.

Časa za študij imam dovolj. Izpopolnila sem tehniko dojenja, ki mi omogoča, da hkrati tudi berem za faks. Več kot dojim, več znam za izpit. Ni slabo. Sicer me pa do konca študija ločujeta le še dva izpita. Potem se bom pa za nekaj časa 120-odstotno posvetila svoji punčki.”

Oh, ta birokracija

Vanja in njen fant Grega sta se, takoj ko sta izvedela, da bosta starša, za pomoč obrnila na Študentsko organizacijo.

“Vsa birokracija zahteva ogromno časa. Država ponuja dosti ugodnosti in pomoči, le informacije je treba dobiti. Nihče ti ne pove, kaj vse ti pripada. Midva sva se odpravila na ŠOU, kjer imajo pravno službo, in tam nama je zelo prijazna punca dala vse potrebne podatke. Zato vsem priporočam, naj se obrnejo na njih. Sicer je pa država kar radodarna. Vsaki mamici študentki pripada državna štipendija, prav tako partnerju, če je tudi on študent, pa otroški dodatek, starševski dodatek, če s partnerjem nimata rednih dohodkov, tudi denarna socialna pomoč, pa enkratna denarna socialna pomoč ... Poleg tega pa teče tudi delovna doba za obdobje enega leta.”

Koristne informacije:

• www.mojmalcek.net
• www.ringaraja.net
• www.mojotrok.net
• www.stud-druzine.org
• www.studentskedruzine.com
• Študentski blok, za študente z otroki: Študentsko naselje Rožna dolina, Cesta 27. aprila 31, Blok 12, Ljubljana

Savina A. Ritter

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu