Kako sem našla svojo sanjsko službo in kako boš ti svojo (iskren zapis naše novinarke)

“Sledi svojim sanjam, ” mi je rekla profesorica solopetja, ko sem v prvem letniku študija sanjala o pevski karieri. Ideja o uresničevanju svojih sanj se mi je zdela tako romantična in navdihujoča, da sem jo ponavljala kot mantro nekaj mesecev.

Takrat namreč nisem verjela, da lahko uresničim svoje sanje. Oboževala sem petje, vendar sem bila prepričana, da od tega ne bom mogla živeti. Zanimale so me tudi druge stvari – pisanje, javno nastopanje, pomagati ljudem.

Moji starši so želeli, da izberem študij, ki mi bo pozneje zagotovil službo. Oče je navijal za naravoslovno smer, vendar sem zaradi izjemne netalentiranosti za naravoslovje in zaradi zanimanja za preučevanje družbe izbrala sociologijo.

Po diplomi nisem uresničila pričakovanj svojih staršev, ker nisem našla službe, zato sem živela pri njih. Moje prijateljice so bile precej bolj navdušene nad življenjem po diplomi, saj so imele službo ali pa so si vzele čas zase in potovale po svetu.

Sčasoma sem ugotovila, da nasvet 'sledi svoji sreči' (in nasveti, kot so 'delaj tisto, kar te osrečuje' ali 'najdi svojo strast') ni najbolj koristen, ker poenostavi precej velike izzive.

“Iskanje zaposlitve zahteva veliko truda, raziskovanja in časa. Včasih so študentje in diplomanti premalo vztrajni in inovativni ali pa pristopijo na napačen način,” pravi Nina Turčin, vodja programov na Višji strokovni šoli na Dobi. Tudi ona se je soočala s težavami pri iskanju službe.

“Včasih se šalim, da bi o svojem iskanju zaposlitve lahko napisala knjigo. Pošiljala sem prošnje na razpisana delovna mesta, ponudbe za zaposlitev, angažirala sem mrežo prijateljev, znancev, sorodnikov, udeleževala sem se delavnic in usposabljanj, da sem bogatila svoje znanje in reference.

Opravljala sem veliko prostovoljnega dela, saj mi je to omogočalo, da sem lahko počela stvari, ki jih imam rada, in si tako nabirala izkušnje. Nisem sedela doma in čakala. Za prosto delovno mesto na Dobi sem izvedela prek Skupnosti višjih strokovnih šol. Poslala sem prošnjo, se udeležila več razgovorov in v meni so prepoznali bodočo sodelavko,” prizna Nina.

Danes se veliko študentov ne more ukvarjati z vprašanjem, kaj bi resnično radi počeli. Študij postaja vse večji strošek, zato se morajo številni med njimi znajti in čim prej začeti služiti denar. Veliko mladih je razočaranih, ker morajo opravljati delo, ki jih ne osrečuje in jih ne zanima. Najbolj žalostno je, da vztrajajo pri tem, ker nočejo razočarati svojih bližnjih in ostati brez službe, čeprav so zaradi tega nesrečni.

Po diplomi sem nepričakovano padla na realna tla, ker dolgo časa nisem našla službe. Krivila sem se in se spraševala, kaj sem naredila narobe. “Bi morala izbrati drugo smer študija? Ali bi morala med študijem nabrati več delovnih izkušenj? Se na pravi način lotevam iskanja službe?”

Sram me je bilo, ker sem živela pri starših, nisem imela lastnih prihodkov, zato sem se izogibala srečanjem in zabavam, kjer se je bilo nemogoče izogniti vprašanju, kaj počneš.

Po diplomi sem se vpisala na magisterij in opravljala različna dela.

Bila sem presrečna, ko sem dobila svojo prvo službo, vendar nesrečna, ker ni bila tisto, kar sem pričakovala. Zaradi monotonega dela in neprijaznega šefa sem v službi zelo trpela. Bila sem nesrečna, ker mi delo ni omogočalo razvijanja svojih potencialov, hkrati pa me je bilo strah dati odpoved, saj nisem želela biti ponovno brez službe. Toda namesto da bi obupala, sem nenehno iskala nove priložnosti.

Če še nisi našla svoje sanj­ske službe, se sprosti in se s tem pretirano ne obremenjuj. Naj ti iskanje službe ne predstavlja problema, ampak izziv, zato raziskuj svoje potencia­le in išči priložnosti. Nekateri ljudje najdejo delo, ki jih izpolnjuje, zunaj pisarne. To se je zgodilo meni.

Pri 29 letih sem se naveličala opravljati delo, ki me ni veselilo (fotokopiranje, obračunavanje štipendij in stroškov najbrž ni sanjska služba za nikogar), zato sem vsak dan po službi študirala in pisala. Začela sem z znanstvenimi članki in se poglobila v magisterij, ker sem upala na akademsko kariero. Naredila sem vse, kar je bilo v moji moči, da ne bi do konca življenja opravljala dela, ki me ne veseli.

Zbrala sem pogum in dala odpoved ter se prijavila za pripravništvo na Dunaju. Menjava dela in okolja sta me navdihnila, da sem začela pisati kolumne, ki sem jih poslala na različne revije, in bila sem presrečna, ker se je zanje našel prostor v Sensi.

Nato je nastal blog, ki me je opogumil, da sem napisala knjigo. Po izidu knjige sem začela pisati recenzije, delati intervjuje in voditi literarne večere. Pred dobrim letom pa sem dobila klic, ki ga niti v sanjah nisem pričakovala.

Poklicala me je prijazna urednica, ki mi je dala priložnost, da napišem svoj prvi članek za Cosmopolitan. Skakala sem od sreče! In po enem letu še vedno skačem od sreče, ker sem del krasne ekipe navdihujočih žensk, ki so me sprejele in me naučile, da je sodelovanje (ne pa tekmovanje!) ključno za dobre odnose in ustvarjalnost.

Danes živim od pisanja, čeprav sem velikokrat slišala, da se s tem ne bom mogla preživljati in naj si poiščem redno oziroma 'pravo' službo.

Čeprav pogost o delam tudi ob vikendih in ima moj delovnik več kot osem ur, v svojem delu uživam in ga ne bi zamenjala za nobeno drugo službo.

“Tretjino svojega časa preživimo na delovnem mestu in vsakdo si zasluži, da počne tisto, kar ga osrečuje in mu omogoča dostojno življenje ter razvijanje svojih potencialov,” pravi Chris Guillebeau, avtor knjige Born For This (Rojena za to). Intervjuval je več kot sto ljudi, ki so našli svojo sanjsko službo, in odkril, da večina uspešnih ljudi ne gre po linearni, običajni poti. Vsem pa je skupno to, da so radovedni in nenehno postavljajo vprašanja.

Vprašaj se torej: Kaj te veseli? V čem si dobra? “Zapiši si vse, v čemer si dobra – kuhanje, pospravljanje, organiziranje zabav, plesanje, javno nastopanje,” priporoča Farai Chideya, avtorica knjige The Episodic Career. Nina Turčin iskalcem zaposlitve priporoča, naj se predhodno dobro seznanijo z dejavnostjo podjetja.

“Naj se vprašajo, zakaj želijo tam delati, in to morajo znati tudi napisati oziroma povedati. Priprava življenjepisa, prošnje, klicanje, vse to ne odseva le golih podatkov, ampak tudi njihovo natančnost, odgovornost, angažiranost.” Vsaka služba vključuje določene izzive, vendar lahko sama določiš, kateri so zate sprejemljivi.

Nekaj časa sem upala, da bom delala na fakulteti kot asistentka sociologije, vendar sem kmalu odkrila, da delo vključuje tudi veliko birokracije in pisanja znanstvenih člankov, in ne le predajanja znanja študentom. Spoznala sem, da me to ne veseli.

Kot samostojna podjetnica (mimogrede, s. p. je zame kratica za sanjaj pogumno) se soočam z drugačnimi izzivi: pogosto sem pod stresom, ker ne morem vsega nadzorovati, nenehno sem v iskanju novih idej, imam podaljšan in nepredvidljiv delovnik, vendar me to ne moti, zato sem hvaležna za svoje delo.

Predvsem pa sem neizmerno hvaležna za dobre odnose s sodelavci, urednicami in s svojimi sogovorniki.

Vsak dan nameni pol ure odkrivanju službe, ki te zanima. Če boš pri tem vztrajala dva tedna, boš spoznala 14 različnih delovnih področij. Pri iskanju dela se osredotoči tudi na delovne pogoje. Vprašaj se, ali te delo v majhnih skupinah, javno nastopanje in družabna srečanja osrečujejo ali predstavljajo zate nočno moro? Kako pomembno je zate, da potuješ, srečuješ nove ljudi in počneš stvari, ki so koristne za družbo?

Guillebeau pravi: “Lepo je, če počneš nekaj, kar te osrečuje in v kar verjameš, toda če moraš vsak dan delati do večera ali imaš zahtevnega nadrejenega, ki te nenehno kritizira, potem boš pod stresom in v delu ne boš uživala.”

Če je tvoj glavni motiv za opravljanje dela denar, se ti tega ni treba sramovati. Chideyina raziskava je odkrila, da so tisti, ki jih motivira denar, bolj srečni od tistih, ki so osredotočeni na misijo: ker imajo bolj jasno predstavo o uspehu (in najbrž tudi hišo z bazenom). To ne pomeni, da ni smiselno spreminjati sveta, vendar ni nič narobe, če si nekoliko praktična pri zadovoljevanju svojih potreb. 'Od nečesa je namreč treba živeti' je stavek, ki sem ga pogosto slišala.

Najbrž sem se zaradi strahu pred tem, da bi bila finančno odvisna od staršev, odpovedala sanjam o pevski karieri in izbrala študij sociologije, ker sem verjela, da bom z diplomo dobila službo. Svoje odločitve nikakor ne obžalujem. Znanje mi namreč pri mojem delu zelo koristi, saj me zelo zanimajo ljudje in družba.

Če pomislim, da sem sedela v studiu skupine Siddharta in se z njihovim pevcem pogovarjala o glasbi, spoznala navdihujoče ljudi (Cirila Zlobca, Mileno Zupančič, Vesno Godino, Boštjana Videmška) in pomagala s svojo knjigo osebam, ki se spopadajo z motnjami hranjenja, sem presrečna, ker sem sledila svoji želji, negovala svojostrast do pisanja in ostala radovedna. Res pa je, da se prioritete spreminjajo.

Obstaja čas za plačevanje položnic, pisanje člankov in za nastanek druge knjige. In mogoče bo napočil tudi čas, ko bom svojemu otroku za lahko noč pela uspavanko ali pa se bom posvetila ustvarjanju glasbe. Ne vem, kaj od naštetega se bo uresničilo, bom pa zagotovo sledila sebi, ker je to zame edini recept za srečo.

Ni nujno, da veš, kaj bi rada počela do konca svojega življenja. Preden sem odkrila, da je pisanje moja strast, sem opravljala različna dela. Na vsakem delovnem mestu lahko usvojiš mehke veščine – pisanje, javno nastopanje, poslovni odnosi, znanje s področja tehnologije – to je nekaj, kar te v šoli ne naučijo. Priporočljivo je, da zapišeš svoje cilje in korake, ki jih moraš narediti za njihovo uresničitev.

“Bodi oseba, ki uresničuje svoje cilje,” pravi Guillebeau.

“Zanesljive osebe izstopajo tudi v zelo tekmovalnem okolju.” Ob koncu dneva pomisli, kaj vse si naredila. Vprašaj se: Kaj me je navdalo z energijo? “Počni tiste stvari, ki te veselijo in te napolnijo z energijo,” priporoča Guillebeau. Če te delo izčrpava, razmisli o spremembi kariere. V današnjih časih je težko najti službo, zato marsikdo verjame, da je dati odpoved neumno dejanje.

Verjemi mi, da je pogumno. Ko sem po dveh letih zapustila dobro plačano redno službo, kjer sem se morala vsak dan ukvarjati s področjem financ in računovodstvom (kar me nikdar ni zanimalo) in poslušati neprimerne komentarje zelo neprijaznega vodje oddelka (česar ne privoščim nikomur), sem nemudoma občutila olajšanje.

Priznam, da me je sprem­ljal tudi strah, od česa bom živela, kaj bom počela, vendar sem sčasoma začela odkrivati stvari, ki jih resnično rada počnem (pisanje, javno nastopanje, intervjuvanje, spoznavanje ljudi).

Če se ne bi opogumila in bi namesto notranjega glasu poslušala svoje strahove, bi najbrž še danes opravljala dolgočasno administrativno delo v pisarni. Vsekakor sem hvaležna tudi za to izkušnjo, saj sem po njeni zaslugi odkrila, česa ne želim početi.

Danes počnem tisto, kar želim početi. Na vprašanje, kaj delaš, ponosno odgovorim: Pišem za Cosmopolitan.

7 načinov, da odkriješ svoje poslanstvo

1. Preveri svoja sporočila

Preberi svoja sporočila na Facebooku ali e-pošto v zadnjih sedmih mesecih. Za kakšne usluge te prosijo prijateljice? V čem mislijo, da si dobra? Katere tvoje lastnosti cenijo? “Veliko ljudi ve, v čem so dobri,” pravi Guillebeau. “Če boš prisluhnila drugim, ti bodo pomagali odkriti tvoje veščine in talente.”

2. Obnovi stara prijateljstva

“Neguj prijateljstva z ljudmi različnih starosti,” priporoča Chideya. Pogovor s prijateljico tvoje mame ali z nekdanjim učiteljem ti bo pomagal videti stvari v drugačni, večji luči.

3. Bodi pripravljena na iskanje službe

Iskanje službe se začne že pred iskanjem službe. Z mreženjem, z razvojem kompetenc, ki ti jih študij ne da, z osebno rastjo svetuje Turčinova. Uporabi e-svetovanje (https://esvetovanje.ess.gov.si/), pripomoček za učinkovito načrtovanje kariere in iskanje zaposlitve, ki ti bo pomagal pri iskanju poklica, odkrivanju interesov, osebnostnih lastnosti in tvojih kompetenc.

4. Ustvari svojo spletno stran ali blog

Če nisi prepričana, da boš s svojim sanjskim delom zaslužila, razvijaj svoje talente ob rednem delu. “V današnjem času je precej enostavno narediti svoj blog ali postaviti spletno stran. Vse, kar potrebuješ, je motivacija, ideja in vztrajnost. In če se obnese, lahko to postane tvoja služba,” priporoča Guillebeau.

5. Odkrij svet

Potuj, raziskuj in odkrivaj svet. Najbrž na potovanju ne boš odkrila, kaj bi rada počela, vendar boš zagotovo bolje spoznala sebe.

6. Odnehaj v pravem trenutku

Če nisi prepričana, da je služba, ki jo trenutno opravljaš, prava zate, določi datum, do kdaj boš to počela, priporoča Guillebeau. Ko se odločiš, da boš dala odpoved ali pustila študij, bodi pozorna na svoje občutke – če se pojavi občutek olajšanja, si izbrala pravo pot. “Zavestno si sprejela pogumno odločitev, zato lahko samozavestno zakorakaš v prihodnost.”

Po predlogi Sare Austin priredila Danaja Lorenčič

Preberi še: Kako je ZARES videti služba asistentke slavne osebe ali pa Top načela za ravnanje z denarjem!

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja