Tom Hanks: Bil je kot vojak brez doma

Filmski zvezdnik v redkih intervjujih rad poudarja, da je za njegov igralski uspeh edina zaslužna njegova soproga Rita Wilson. Letos sta praznovala 25 let zakonskega življenja, ki je minilo brez enega samega škandala. Razloge za vzoren zakon je Tom našel v svojem otroštvu, ki je bilo pravo nasprotje skladnemu in umirjenemu družinskemu življenju, ki si ga je ustvaril z Rito.

Thomas Jeffrey 'Tom' Hanks, ki je v sorodu z nekdanjim ameriškim predsednikom Abrahamom Lincolnom, se je rodil 9. julija 1956 v kalifornijskem mestecu Concord. Ko je bil star štiri leta, so se njegovi starši ločili. Tom je s sestro Sandro in bratom Larryjem odraščal ob očetu, potujočem kuharju Amosu Meffordu Hanksu, najmlajši otrok Jim pa je ostal ob mami Janet Marylyn Frager, ki je delala kot bolničarka.

Njegov oče se je znova poročil, in sicer z žensko, ki je imela pet otrok - vse je pripeljala v novo družino, ki je tako postala kar desetčlanska. Toda že dve leti pozneje je razpadel tudi ta zakon in Amos je postal oče samohranilec. Da bi lahko preživljal otroke, je delal od jutra do večera, zato so se morali otroci znajti sami in skrbeti drug za drugega. Leta 1965 se je Amos spet poročil, tokrat s Frances Wong, ki je v svojo novo družino pripeljala dva od treh otrok iz predhodnega zakona. Vsi skupaj so se začasno namestili v Oaklandu, kjer je Tom tudi končal srednjo šolo.

V prvih letih šolanja pa se je zaradi očetovega posla družina tako pogosto selila, da je bodoči igralec prvih pet razredov obiskoval v kar desetih različnih šolah! "Navadil sem se na stalne spremembe. Bil sem kot vojak, ki nima stalnega doma. Na srečo pa sem imel okoli sebe vedno veliko prijateljev, ker sem si stalno nekaj izmišljeval, pravzaprav sem se iz petnih žil trudil, da se je ves čas kaj dogajalo, samo zato, da ne bi bil sam. Vedno sem se veselil spremembe okolja, ker sem vedel, da se bo v novi šoli prej ali slej nekdo nasmejal kakšni moji šali ali domislici. Tako sem prebijal led in mamil nove prijatelje. Včasih sem za to potreboval dva dni, v večini primerov pa mi je že prvi dan uspelo najti pot v družbo. 'Natreniral' sem, kako vstopiti v novo družbo, in zdelo se mi je zanimivo opazovati vrstnike, kako se spopadajo s svojimi težavami. Zaradi tega sem že zelo zgodaj pridobil socialne veščine," pojasnjuje.

V šoli je bil torej nenehno obkrožen z družbo, podobno pa je bilo tudi doma, kjer so ga obkrožali številni družinski člani. Resnici na ljubo pa v tem ni tako zelo užival. Neredko se je na različnih srečanjih in proslavah zbralo tudi po 30 sorodnikov, kar pa Tomu ni bilo všeč: "Na začetku je bilo vse skupaj res precej zmedeno. Vsake toliko sem od očeta slišal: 'To so tvoji novi bratje in sestre.' Ko vsaj nihče ne bi uporabil besedic 'brat' in 'sestra'. To bi bilo zame povsem v redu. Bolj normalno bi se mi zdelo, če bi mi na primer rekli: 'To so neki otroci, ki bodo nekaj časa živeli s tabo.' To bi bilo veliko bolje. V tem primeru bi po letu ali dveh vsakič vprašal: 'Kaj se je pa zgodilo s tistim bratom in tisto sestro, ki sem ju imel?'"

Tom pravi, da danes za nobenega od 'otrok, s katerimi je nekaj časa živel', ne ve, kje je in kaj počne. Meni celo, da bi z veliko težavo sploh prepoznal katerega izmed njih, če bi mu pozvonil pred vrati.

Igralski razredi - najboljši možni kraj za človeka, ki rad veliko vpije, hkrati pa je tudi plemenit

Z igralstvom se je začel ukvarjati že v šoli, kjer je igral v šolskih predstavah. Leta 1974 se je vpisal na kolidž Chabot v Haywardu. Ko si je dve leti pozneje ogledal predstavo The Iceman Cometh režiserja Eugena O'Neilla, pa je bil tako navdušen, da se je takoj prepisal na kalifornijsko državno vseučilišče v Sacramentu, kjer je študiral igro. Nekoč je izjavil, da je nadvse rad hodil v šolo, ker 'so bili igralski razredi najboljši možni kraj za človeka, ki rad veliko vpije, hkrati pa je tudi plemenit': "Veliko časa sem namenil gledanju predstav. S seboj nikoli nisem peljal deklet. V gledališče sem šel sam, kupil vstopnico, se usedel, prebral program in se povsem vživel v predstavo. Veliko sem gledal dela Bertolta Brechta, Tennesseeja Williamsa, Henrika Ibsena in drugih."

Pozneje je sodeloval na poletnih predstavah festivala Great Lakes Theater v Clevelandu. Tri leta je poletja preživljal v znamenju igranja v predstavah njihove produkcije, pozimi pa je opravljal pomožna dela v gledališki skupini v Sacramentu. Pri 22 letih je dobil prvo nagrado v življenju, in sicer za najboljšega igralca. Šlo je za nagrado gledaliških kritikov, ki si jo je prislužil z vlogo Proteusa v predstavi Dva gospoda iz Verone.

Prav pri 22 letih se je preselil v New York, a ne sam. Spremljala ga je štiri leta starejša igralka in producentka Susan Jane Dillingham, ki si je nadela umetniško ime Samantha Lewes. To je bila njegova velika ljubezen iz srednješolskih let, s katero je 24. novembra 1977 dobil sina Colina, ki je danes prav tako igralec, 17. maja 1982 pa je luč sveta ugledal še njegov drugi otrok, hčerkica Elizabeth Ann. Bitka za preživetje mlade družine je trajala kar nekaj let. V Veliko jabolko sta zaljubljenca, ki sta se januarja 1978 poročila, sicer prišla z nekaj prihranki, a so ti zadostovali le za plačevanje najetega stanovanja. Tom se je bil zato prisiljen podati v lov na vloge.

Prvo manjšo vlogo je leta 1980 dobil v nizkoproračunski grozljivki He Knows You're Alone, potem pa je zaigral v glavni vlogi televizijske serije Bosom Buddies, v kateri je manjšo vlogo odigrala tudi Samantha. Serijo so predvajali samo dve leti, a je Tomu kljub temu omogočila nove posle. Pozneje se je celo izkazalo, da mu je omogočila tudi novo ljubezen. V letih, ki so sledila, je igral v zelo priljubljenih serijah. Njegova igra v seriji Srečni dnevi je naredila močan vtis na mladega igralca in režiserja Rona Howarda, ki mu je leta 1984 namenil glavno vlogo v svojem filmu Splash. Gre za fantazijsko romantično komedijo o tipu, ki se zaljubi v sireno. Film sicer ni bil posebno kakovosten, a ta vloga je bila za Hanksa odskočna deska za nekaj novih vlog.

Umazana ločitvena vojna

V naslednjih petih letih je namreč igral v kar šestih filmih, torej je bil precej uspešen, njegovo zasebno življenje pa je začelo razpadati. Sodeč po njegovi neavtorizirani biografiji, ki jo je napisal David Gardner, je bilo v ločitvenih papirjih kar nekaj detajlov, ki pričajo o tem, da se je parček srdito prepiral. Glede na to, da Tom velja za duhovitega, simpatičnega, preprostega in ljubeznivega človeka, ki premore veliko občutka za druge, je kar težko verjeti domnevni vsebini ločitvenih papirjev.

V njih naj bi pisalo, da je svojo ženo trpinčil, poniževal in onemogočal pri njeni karieri, hkrati pa mu je očitala, da je niče ter odvisnik od alkohola, mamil in razuzdanega življenja. Med umazano ločitveno vojno, ki se je vlekla kar tri leta, je igralka trdila, da jo je poskušal prisiliti k odpovedi glavnih vlog, ki jih je sprejela v več predstavah. "Vznemirjal in nadlegoval me je vsakič, ko bi morala vso svojo energijo usmeriti v delo," je zapisala. Hanks je vrnil udarec z obtožbo, da je zavlačevala ločitveni postopek 'predvsem zato, da bi mu nagajala in ga ožela za visoko preživnino'.

V času zakonske krize je dobil vlogo v filmu Volunteers in leta 1985 se je na snemanju te komedije spet srečal z Rito Wilson, igralko, ki jo je spoznal na snemanju serije Bosom Buddies, v kateri je imela stransko vlogo. Njegova vrstnica iz Los Angelesa ga je - kot je pozneje priznal - osvojila že takrat, torej pet let prej, ko sta se spoznala. Toda takrat je bil pač poročen oče, ki je pričakoval drugega otroka, in niti na kraj pameti mu ni padlo, da bi se ločil in ponavljal napake svojih staršev. In tako je Rita po koncu snemanja serije pristala v naročju Tomovega kolega Petra Scolarija.

Kljub vsemu pa je Tom pozneje v nekem pogovoru priznal, da je bila kemija med njim in Rito premočna: "Nisem ponosen, da moram to priznati, a to je bila vendarle ljubezen na prvi pogled." Rita se je kot Margarita Ibrahimoff družini balkanskih korenin rodila 26. oktobra 1956 v Los Angelesu. Njena mama je luč sveta ugledala v malem mestecu na grško-albanski meji, njen oče Hassan Halilov Ibrahimoff pa je bil bolgarski musliman turškega rodu, rojen v Grčiji. Leta 1949 se je Hassan preselil v Ameriko in 11 let pozneje ime spremenil v Allan Wilson.

Rita je prvo gostujočo vlogo dobila pri 16 letih, in sicer v televizijski seriji The Brady Bunch, pozneje je igrala v serijah, sledili so filmi, pravo ljubezen pa je od nekdaj gojila do gledališča, zato še danes pogosto nastopa v broadwajskih predstavah. Kakorkoli že, ko sta se Tom in Rita spet srečala na snemanju filma Volunteers, ni bilo nobenih dvomov o skupni prihodnosti. Bila sta noro zaljubljena in pripravljena na novo življenje, zato je Tom kmalu po tem srečanju vložil zahtevo za ločitev od Samanthe. Njun zakon je bil uradno končan leta 1987, že naslednje leto pa se je Tom poročil z Rito. V tistem času še nihče od njiju ni bil tako zelo slaven, zato njuna poroka medijev ni pretirano zanimala. Znano je le, da sta si večno zvestobo obljubila v cerkvi svete Sofije v Los Angelesu, zaradi ljubezni do Rite pa je Tom s katoliške vere prešel na pravoslavno.

"S to poroko sem dobil pravo tradicionalno družino"

V novi družini je našel vse tisto, česar prej nikoli ni imel: "Iskreno, s to poroko sem dobil pravo tradicionalno družino, v kateri ljudje obožujejo preživljanje časa drug z drugim. V vseh teh letih zakona z Rito sem ugotovil, da nič izven zakona ne more nadomestiti tega občutka. Sploh ne morem našteti vseh prednosti, ki jih prinaša tak odnos. Ko si iz dneva v dan do detajlov vključen v življenja svojih bližnjih ..." Po njegovem mnenju je bil prav stabilen zakon izhodiščna baza za kariero. Po poroki z Rito in vrnitvi v Los Angeles je namreč iz leta v leto dobival čedalje večje in pomembnejše vloge.

Pravzaprav se je že njun zakon začel s prvim Tomovim uspehom v filmu s simboličnim naslovom Big (Veliki). Fantazijska komedija o 35-letniku, ujetem v telesu najstnika, mu je leta 1989 med drugim priskrbela nagradi saturn in zlati globus, nominiran pa je bil tudi za oskarja v kategoriji najboljšega glavnega igralca. Toda na najprestižnejši zlati kipec v filmski industriji je moral počakati še pet let. Osvojil ga je leta 1994 za vlogo Andrewa Becketta, homoseksualca, obolelega za aidsom, ki ga je odlično upodobil v drami Philadelphia. Tudi za ta uspeh se je zahvalil svoji ženi Riti, ni pa pozabil niti na svojega profesorja homoseksualne usmerjenosti, ki mu je služil kot navdih pri tej vlogi. "Moja soproga je zame najpomembnejša oseba v življenju.

Z njo se lahko pogovarjam, kot se lahko pogovarjaš tudi z ljubico, ženo, punco, sestro, prijateljico in mamo. Vse sem našel v Riti. Zahvaljujoč njej, sem lahko odlično odigral to vlogo. Tisto, kar Andrew Beckett čuti do svojega nekdanjega ljubimca, je čustvo, ki ga jaz gojim do Rite. Na tej osnovi in na teh čustvih sem zgradil svoj lik v tem filmu," je pojasnil igralec, ki je poleg oskarja za to vlogo med drugim prejel še srebrnega medveda in zlati globus.

Leta 1993 je v odlični romantični komediji Romanca v Seattlu zaigral z Meg Ryan, samo leto dni pozneje pa je briljiral v vlogi življenja, ko je upodobil duševno zaostalega Forresta Gumpa v istoimenski romantični komični drami. Tudi ta vloga mu je prinesla oskarja za najboljšega glavnega igralca. In ko je v rokah držal zlati kipec, spet ni mogel brez svoje Rite: "Imam soprogo, ki me vsak dan uči, kaj je ljubezen. Morda se da odigrati takšna čustva, a zame je to edina resničnost. Vem, kako rad imam svojo ženo. Resnica je, da številni bežijo od takšne patetike, a jaz ne. Če ne bi sam izkusil takšne ljubezni, nikoli ne bi mogel tako odigrati Forresta in njegove ljubezni do Jenny."

O zakonu in soprogi torej brez težav govori pred milijonskim občinstvom, kakršnekoli druge podrobnosti pa ljubosumno ohranja le zase, zato ni čudno, da je poskušal tudi otroke čim bolje zaščititi pred mediji in jim omogočiti normalno življenje: "Z Rito nisva naklonjena temu, da bi novinarje spustila v naš dom, in tako bo tudi ostalo. Nisva glamurozen par, ki ga preganjajo paparaci, in zaradi tega sva srečna." V zakonu z Rito je Tom dobil še dva otroka. Sin Chester je luč sveta ugledal 4. avgusta 1990, Truman Theodore pa 26. decembra 1995. Čeprav sta se ločila sprta, je Tom odnose zgladil tudi s prvo soprogo Samantho, med drugim tudi zaradi njene hude bolezni. Ko je leta 2002 umrla za kostnim rakom, je Tom tako v družino sprejel svoja otroka iz prvega zakona.

Sicer pa sta se Tom in Rita preizkusila tudi kot sodelavca. Ko je Nia Vardalos kot scenaristka, producentka in igralka pripravljala romantično komedijo Moja obilna grška poroka, je za sodelavko izbrala prav Rito. Ta se je produkcije lotila skupaj s svojim slavnim možem in nastala je noro smešna komedija o mladi Grkinji, ki živi v tradicionalni grški družini, a se nikakor ne poroči. Ko ljubezen svojega življenja končno najde v tujcu, postavnem učitelju in vegetarijancu, pa v njeni družini izbruhne pravi kaos. Ta tematika, ki je bila po njunem mnenju odločilna za uspeh filma, jima je zelo blizu.

"Morda najin zakon ne bi uspel, če se ne bi spoznala že kot odrasla človeka. To je vprašanje tajminga, zrelosti, želje po močni povezanosti. Ko sem se oženil z Rito, sem pomislil: 'O, očitno bo tole velika sprememba v mojem življenju!' Verjamem, da naju je združila usoda, a najina zveza ni čarobna, kot so tiste v filmih. Najina zveza je čvrsta in stabilna in - kar je najpomembneje - resnična. Ne pravim, da je zakon včasih preprost, a pomembno je, da sva oba ves čas prepričana, da bova ostala skupaj, ne glede na težave," pojasnjuje Tom. Rita pa po drugi strani trdi, da je glavna skrivnost njunega uspešnega zakona v tem, da drug od drugega nikoli nista zahtevala, da se spremeni: "Nikoli ne bom pozabila občutka, ki me je preplavil že na začetku zveze in ostal do danes. Držala sva se za roke, pogledal me je in rekel: 'Veš, nikoli se ti ne bo treba spreminjati, da bi bila z mano.' Bila sem presrečna in še vedno sem."

Čeprav je Tom eden izmed najuspešnejših igralcev vseh časov in je imelo kar sedem njegovih filmov zaslužek, večji od 100 milijonov dolarjev, noče razvaditi svojih otrok: "Že dolgo mi ni treba več skrbeti zaradi revščine, a nikoli nisem pozabil, kako sva z Rito živela v otroštvu in kako sva se borila. V izziv nama je, da najinim otrokom, ki imajo vse, poskušava pojasniti, da je v življenju veliko pomembneje imeti cilj ter strast in željo, da ta cilj dosežeš, kot pa denar. Bilo bi strašno, če bi jih vzgojila brez želje po napredku. Medtem ko naju je nekoč skrbelo zaradi revščine, danes ne spiva zaradi skrbi za njihovo prihodnost."             

Tim Jeras za revijo Story

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord