Steve Martin: Pravo ljubezen našel tik pred 60. letom

18. 6. 2013

Legendarni sivolasi oziroma belolasi igralec, komik, glasbenik, pisatelj, scenarist in producent Steve Martin je v svojem poslu izvrsten že skoraj od vsega začetka, zato v več kot 40 letih kariere skoraj ni imel večjih vzponov in padcev. Verjetno največji občutek sreče pa ga je prevzel ob koncu minulega leta, ko je prvič, pri 67 letih, postal očka.

O slavnih komikih se pogosto govori, da so zabavni le, ko v soju žarometov opravljajo svoje delo, v resnici, torej v zasebnem življenju, pa naj bi bili zamorjeni čudaki, v večini primerov celo nagnjeni k depresiji. To vsekakor ne velja za Steva Martina, ki se zna zabavati in nas nasmejati tudi v svojem prostem času. To je med drugim dokazal pred slabimi tremi leti, ko bi moral biti še posebno resen, saj je na nekem sojenju kot porotnik opravljal državljansko dolžnost.

Med sodnim procesom pa se je odlično zabaval in ves čas pisal sporočila na Twitterju. In to kljub opozorilom svojih oboževalcev, da bi zaradi poročanja 'v živo' iz sodne dvorane utegnil imeti težave. "Poročilo s porotniške dolžnosti: obtoženi je videti kot morilec. Kriv je. Čakam na uvodne besede," je napisal in potem hitro dodal: "Tip, za katerega sem mislil, da je morilec, je v resnici odvetnik obtoženega. Vseeno stavim, da je nekoga ubil."

Na priljubljenem družabnem omrežju je komik še napisal, da sodnik prav gotovo ne nosi ničesar pod svojo haljo in da mu tožilec ni všeč zaradi naglasa: "Srb? Obtoženi se bo izvlekel kot nedolžen." Zvezdnik, ki je v sodni dvorani menda celo žvižgal in porotnikom delil avtograme, je svoje porotniško poročilo končal v svojem, torej duhovitem slogu: "Odvetnike sem navdušil s šalami. Sodniku to ni všeč, obtoženi pa meni, da sem zabaven. Sijajen tip!" Sijajen tip pa je brez dvoma tudi Steve ...

Že pri desetih letih se je zaposlil v Disneylandu

Stephen Glenn 'Steve' Martin se je rodil 14. avgusta 1945 v teksaškem mestecu Waco, ko je dopolnil pet let, pa se je njegova družina preselila v kalifornijski Inglewood. Njegov oče Glenn Vernon Martin se je ukvarjal s prodajo nepremičnin, a najbolj ga je zanimalo igralstvo, pri čemer ga je podpirala tudi njegova soproga Mary Lee Stewart. Igral je v lokalnem gledališču in eden od najzgodnejših Stevovih spominov je prav spomin na igro njegovega očeta na sceni gledališča Call Board na Melrose Placeu. Med drugo svetovno vojno je Glenn nastopil v predstavi Our Town, v kateri mu je družbo delal sloviti kanadsko-ameriški igralec Raymond Massey.

Prav Raymondu je pozneje pisal in ga prosil, naj pomaga njegovemu sinu pri začetkih kariere v Hollywoodu. Čeprav ju je povezovala ljubezen do igralstva, Steve ni imel ravno idealnega odnosa s svojim očetom. Glenn je bil do njega strog in nepopustljiv, a mu je kljub temu pogosto kupoval drage stvari, med drugim tudi kolo in celo avto. V čustvenem smislu nikoli ni bil povsem odprt do Steva, čeprav je bil ponosen nanj. Po drugi strani pa je Mary Lee svoje življenje posvetila prav sinu in mu bila v veliko oporo tudi pred igralsko kariero, ko se je zelo zanimal za iluzionizem. Kupovala mu je knjige in pripomočke, ki jih je Steve uporabljal, ko je v družinskem domu v Inglewoodu prirejal predstave, v katerih je uživala vsa družina. V tistem obdobju je redno spremljal oddajo The Red Skelton Show, s pomočjo katere se je naučil trikov, ki jih je naslednji dan kazal prijateljem v šoli.

Po petih letih življenja v Inglewoodu se je družina spet preselila, tokrat v Garden Grove, mestece v kalifornijskem Orange Countyju. Steve je tam kmalu našel službo in se že pri desetih letih zaposlil v bližnjem na novo odprtem Disneylandu. Delal je po pouku, ob koncih tednov in med poletnimi počitnicami, njegova naloga pa je bila prodati čim več vodnikov po tem slovitem zabaviščnem parku. Njegova dnevna norma je bila 50 knjig, a je zaradi svoje neposrednosti in duhovitosti kmalu prekosil to številko.

Njegov rekord je znašal kar 625 prodanih primerkov v enem samem dnevu! Po končani srednji šoli se je vpisal na kolidž Santa Ana Junior in za glavna predmeta izbral igro ter angleško poezijo. V prostem času je s Kathy Westmoreland, prijateljico iz srednje šole, ki je danes pevka, igral v komedijah v gledališču Bird Cage. Pozneje je prirejal komedijantske nastope z mlado igralko Stormie Sherk, v katero se je hitro zaljubil. Zapletla sta se v ljubezensko razmerje, ki pa se je končalo, ko sta začela študirati. On se je vpisal na filozofijo na univerzi California State v Long Beachu, ona pa se je odločila za univerzo UCLA, ki je uro vožnje oddaljena od njegove. In prav zaradi oddaljenosti sta sčasoma ubrala vsak svojo pot.

Študiral je filozofijo

"Čas, ki sem ga preživel na fakulteti, me je povsem spremenil, predvsem je spremenil moja prepričanja in razmišljanje. Študiral sem filozofijo, še posebno pa me je zanimala logika. Če študiraš geologijo, ki je prepolna dejstev, vse, kar se naučiš na fakulteti, pozabiš takoj, ko diplomiraš. Če gre za filozofijo, pa se vedno spominjaš številnih stvari, ki ti zafrknejo preostanek življenja," pravi nesojeni filozof, ki je pozneje študij filozofije zamenjal s študijem igralstva v Los Angelesu. V mestu angelov je začel nastopati v stand up klubih in pri 21 letih je študij obesil na klin.

V naslednjih desetih letih se je počasi prebijal v svetu komedije, pogosto je nastopal pred uveljavljenimi umetniki, odlično pa se je znašel tudi kot scenarist v zabavnem programu The Smothers Brothers Comedy Hour. To zanimivo delo mu je priskrbela tedanja punca, plesalka Nina Goldblatt. Skupaj z drugimi scenaristi je leta 1969, ko je bil star 23 let, prejel nagrado emmy za delo pri tem projektu.

Sredi sedemdesetih je začel nizati nastope v slovitih zabavnih oddajah, kot so The Tonight Show Starring Johnny Carson, The Gong Show, On Location, The Muppet Show in Saturday Night Live, v kateri je bil kar 15-krat gostitelj, ki so ga vsi poznali po frazi 'Just a wild and crazy guy' (preprosto divji in nori fant). Ob koncu sedemdesetih let je bil priljubljen kot kakšen rokovski zvezdnik, nastopi v okviru njegovih turnej so bili razprodani že več dni prej, v nabito polnih dvoranah pa na tisoče oboževalcev kar ni nehalo vreščati od navdušenja.

Filmski prvenec je doživel leta 1972, ko je zaigral v komediji Another Nice Mess, prvi pomembnejši uspeh na filmskem platnu pa je požel z vlogo v kratkem filmu The Absent-Minded Waiter. Igral je tudi v filmskem muzikalu Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band, v katerem je pel pesem skupine The Beatles z naslovom Maxwell's Silver Hammer. Leta 1979 je sodeloval pri pisanju scenarija za komedijo Cepec, v kateri je odigral glavno vlogo. V glasbeni drami Denarci z nebes si je leta 1981 obupno želel vlogo trgovca Arthurja Parkerja, ker se je bal, da ga bo občinstvo strpalo v kalup komičnih vlog, po katerih je bil do tedaj najbolj znan, če ne bo sprejel še kakšne resnejše.

Da ne bi razočaral producentov, je kar šest mesecev pred začetkom snemanja marljivo vadil step, izkušnje s tega področja pa si je izmenjeval s soigralcem Christopherjem Walkenom, ki je to veščino usvojil že v otroštvu. Leta 1988 je v kriminalistični komediji Umazana prevaranta igral s slovitim Angležem Michaelom Cainom, leto dni pozneje pa je odigral vlogo očeta v komični drami Starševstvo. S svojo tedanjo soprogo Victorio Tennant je leta 1991 posnel romantično komedijo Zgodba iz Los Angelesa, pripadla pa mu je tudi vloga v drami Grand Canyon, v kateri je igral hollywoodskega filmskega producenta, ki okreva po ropu, v katerem je bil ranjen. To je bil le še en kratek izlet v svet resnih vlog, preden je sledil nov niz komedij.

Nevestin oče

Prvi del komedije Nevestin oče je posnel leta 1991, štiri leta pozneje je sledilo nadaljevanje, vmes pa je zablestel še v romantični komediji Hišna varuška, v kateri sta bili njegovi soigralki Goldie Hawn in Dana Delany. Leta 1997 je igral v trilerju Španski zapornik, ki ga je režiral David Mamet, dve leti pozneje pa je ob temnopoltem komiku Eddieju Murphyju navdušil v komediji Bowfinger, za katero je napisal scenarij. Ne smemo pozabiti, da je znan tudi po tem, da pogosto posoja glas animiranim projektom.

Leta 1998 smo ga lahko poslušali kot Hotepa v animirani glasbeni drami Egipčanski princ, istega leta pa je 'posodil' glas tudi sanitarnemu inšpektorju Rayu Pattersonu v jubilejni 200. epizodi animirane serije Simpsonovi z naslovom Trash of the Titans. Leta 1999 mu je pripadla glavna vloga v komediji Pasti velemesta, predelavi uspešne komedije Podeželana iz leta 1970, v kateri mu je družbo spet delala Goldie Hawn.

V prejšnjem desetletju je imel pravi niz uspešnih projektov, med drugim romantično dramo Prodajalka, ki je leta 2005 nastala po njegovi noveli, posnel pa je tudi nadaljevanje komedije Količinski popust, družinsko komedijo z naslovom Velika družina, veliko smeha. Ob omembi njegovega imena seveda takoj pomislimo na novo verzijo komične kriminalke Rožnati Panter, saj se je dvakrat znašel v vlogi inšpektorja Clouseauja.

V komediji Najeta mama je leta 2008 igral Barryja Watermana, leta 2009 pa je navdušil v romantični komediji Ljubezen, ločitev in nekaj vmes, v kateri sta mu družbo delala Meryl Streep in Alec Baldwin, s katerim je leto dni pozneje vodil podelitev oskarjev. In ko smo že ravno pri oskarjih ... Za ta prestižni zlati kipec sicer nikoli ni bil nominiran, se je pa zato znašel na seznamu najboljših igralcev, ki se jim je to priznanje izmuznilo.

"Komiki ne dobivajo oskarjev, zato sem nad tem že zdavnaj obupal. Zato tudi ne morem komentirati, ali so moje igralske izvedbe vredne te nagrade ali niso," pojasnjuje Steve, ki je s kolegi Owenom Wilsonom, Jackom Blackom in JoBeth Williams pred dvema letoma zaigral v komediji o opazovalcih ptic z naslovom Veliko leto. In prav to je za zdaj zadnja filmska vloga tega komika, ki pravi, da je bila duhovitost v zasebnem življenju pogosto velika obremenitev. "Ko sem bil znan po svojih stand up nastopih, so ljudje pričakovali, da bom tudi med običajnim pogovorom nenehno zbijal šale. Toda pričakovanja so zelo hitro uplahnila, ker jih nisem izpolnil. Verjamem, da sem s svojo kariero dokazal, da sem več kot navaden komik," pravi najsmešnejši resni igralec, ki že od leta 1968 vneto zbira umetnine, med drugim tudi Picassova dela.

Visok inteligenčni količnik

Znano je, da njegov inteligenčni količnik znaša kar 142 in da je član Mense, manj znano pa je, da obožuje glasbo in da ima celo svojo skupino. Odlično namreč igra bendžo in ima za seboj že številne nastope: "Sproščam se ob bendžu in presrečen sem, da so moji albumi dobro sprejeti. Nastopal sem po vsem svetu. Če bi mi kdo pred 20 leti rekel, da bom zvezda Carnegie Halla, bi ga prosil za malo njegovega belega prahu. Obožujem glasbo in rad sem na odru."

Njegovo ljubezensko življenje pa - v nasprotju s poslovnim - še do pred nekaj let ni bilo tako zelo uspešno. Konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let je bil v razmerju z newyorško igralko Bernadette Peters. Skupaj sta nastopila v nekaj filmih, po koncu njune ljubezenske zgodbe pa se je Bernadette odločila, da se vrne v Veliko jabolko in da obnovi svojo kariero na Broadwayu. Sledila je zveza z lepo angleško igralko Victorio Tennant, ki ji je 20. novembra 1986 v Rimu obljubil večno zvestobo. Victoria, ki je izvirala iz ugledne britanske rodbine, je vegetarijanca Steva osvojila s prefinjenostjo, lepoto in znanjem tujih jezikov, bila pa mu je tudi v veliko oporo pri vsem, kar je počel.

Ko je Victoria v Avstraliji snemala neko serijo, pa se ji je zgodilo nekaj, kar je bilo pogubno za njuno ljubezen - zaljubila se je v drugega moškega, natančneje v svojega soigralca. Domov se je vrnila samo zato, da je soproga obvestila, da je med njima vsega konec. Ločila sta se leta 1994. Ker je bil povsem razočaran nad ljubeznijo, kar je po vsem tem zelo logično, je srečo iskal med mladimi igralkami. Z Anne Heche se je zapletel v razmerje, in ko sta imela za seboj dve lepi leti, se je Anne odločila, da bo nekaj časa lezbijka, ter Steva zapustila zaradi televizijske voditeljice Ellen DeGeneres.

Z Ellen pa se je pozneje razšla ... zaradi drugega moškega! Narobe svet, pač. To je bilo seveda novo veliko razočaranje za Steva, ki je še naprej preganjal mlade punce in se nadvse zabaval, a zdi se, da nobene od njih ni iskreno ljubil. To se je korenito spremenilo leta 2004, ko je spoznal 26 let mlajšo pisateljico in novinarko Anne Stringfield. Usodno srečanje je bilo v newyorškem uredništvu revije The New Yorker, s katero je Steve dolga leta sodeloval, Anne pa je tam delala kot šefinja ekipe raziskovalnih novinarjev. Piko na i svoji ljubezni sta postavila 28. julija 2007, ko sta si v igralčevem domovanju na Beverly Hillsu na skrivni ceremoniji izmenjala poročne zaobljube.

Na vrtno zabavo sta povabila 70 gostov, med katerimi je bilo tudi nekaj zvezdnikov, na primer Tom Hanks in Diane Keaton. Nihče od njih ni niti slutil, da bo priča enemu od najlepših trenutkov v življenju srečnih partnerjev, dokler ni Anne prišla iz hiše v razkošni poročni obleki Vere Wang. "V zakonu za zdaj vse dobro funkcionira in zelo sva srečna. Dokler me ženska lahko nasmeji, mi ni pomembno, ali je svetlolaska, črnolaska ali rjavolaska. Rad imam zakon, a do zdaj mi je bilo težko najti pravo osebo," je bil iskren po poroki. Vrhunec sreče sta zakonca doživela decembra lani, ko je novinarka povila njunega prvega otroka. Njeni stanovski kolegi so za to veselo novico, ki je bila torej odlično varovana skrivnost, izvedeli šele dva meseca po porodu, ko so igralca in njegovo najdražjo nedaleč stran od njunega doma v Los Angelesu videli med sprehodom z novorojenčkom.

Steve, ki je oče postal pri 67 letih, pa ni hotel govoriti o tem najzasebnejšem delu svojega življenja. Šel je celo tako daleč, da ni hotel niti potrditi niti zanikati novice, da je prvič postal očka, kaj šele, da bi razkril, katerega spola je dojenček. V začetku aprila pa se je kot gost v pogovornem šovu Davida Lettermana vendarle nekoliko omehčal in priznal, da ima otroka, hčerkico, ki ji je ime Conquistador, in dodal, da se od svoje naslednice in soproge ne loči niti za sekundo. Zasebnost je igralec pač vedno hranil zase, zato ni čudno, da nikoli ni hotel komentirati niti govoric, da se je podvrgel plastični operaciji obraza, zaradi katere je videti občutno mlajši. Aja, pa še nekaj ... Steve je pojasnil, da je hčerko poimenoval Conquistador zato, ker se je hotel izogniti 'tistim čudnim hollywoodskim imenom'. Duhovit možakar, ni kaj!  

Tim Jeras za revijo Story