Rowan Atkinson: Nespretni piflar s severa

Slavni komik Rowan Atkinson je zabavljač v pravem pomenu besede, a le v serijah in filmih. V zasebnem življenju je izrazito zadržan, medijev se izogiba kot hudič križa, poleg žene in dveh otrok pa ima rad le še hitre avtomobile.

18. 3. 2012

Malo je tistih, ki si niso celo večkrat ogledali zgodb ali, bolje rečeno, nezgod gospoda Beana ali pa vseh zanimivih načinov, na katere je Črni gad v zgodovini preživljal čas na kraljevem dvoru Združenega kraljestva.

Za obilico smeha, ki sta ga na male ekrane prinesla ta lika, se lahko zahvalimo enemu človeku - odličnemu britanskemu komiku Rowanu Sebastianu Atkinsonu.

Eden od največjih britanskih zvezdnikov se je rodil 6. januarja 1955 v Consettu v angleški grofiji Durham, kjer je tudi odraščal, in sicer na veliki farmi. Da se med tekanjem po dobrih 160 hektarjih velikem posestvu ne bi poškodoval, sta skrbela vzorna starša, kmetovalec Eric in direktorica nekega podjetja Ella May Bainbridge, ki sta se zaljubila in poročila pred koncem druge svetovne vojne. Njuna sreča je bila neizmerna, ko se jima je rodil prvi sin Paul, kmalu pa sta doživela tudi velik šok, saj je njun prvorojenec umrl. Kmalu po tragičnem dogodku se je rodil drugi sin Rodney, ki sta mu sledila Rupert in Rowan Sebastian. Staršema je bila vera izredno pomembna, zato so fantje odraščali v anglikanskem duhu, ki so ga občutili tudi v durhamski osnovni šoli, ki so jo obiskovali.

Zaradi jecljanja, ne ravno privlačnega videza in precej čudne drže je bil Rowan pogosto tarča šolskih nasilnežev.

Jecljanje mu je povzročalo velike preglavice, da bi se ga znebil, pa je črke, ki so mu zadajale še posebej velike težave, pri izgovoru začel poudarjati. Ena od teh črk je bila črka b, kar je pozneje izkoristil na snemanjih serije Črni gad. Pri izgovorjavi problematičnih črk je pogosto nekako krčevito popačil obraz, kar je pri njegovih sošolcih izzvalo salve smeha. Čeprav je pozneje prav zahvaljujoč temu zaslužil na milijone funtov, je v mladosti zaradi tega le trpel.

‘’Jecljanje je včasih prisotno, včasih pa ne. Vse je odvisno od mojih živcev, a res zna biti velik problem. Kadar igram, jecljanje izgine. Morda je to eden od razlogov, da sem se odločil za igralsko kariero,’’ pojasnjuje.

Kot deček ni imel veliko prijateljev, ena od aktivnosti, ki ga je od nekdaj veselila, pa je bila vožnja z maminim morrisom minorjem po družinski farmi.

Da bi se lahko čim hitreje vozil po makadamu, je snel pokrov motorja in vrata prtljažnika ter iz njega pobral vse stvari. To je počel, ko je bil star 12 let, in prav takrat se je rodila njegova ljubezen do mehanike, strojev in posebej avtomobilov, o katerih ogromno ve, zato o njih tudi piše za nekaj specializiranih revij. Danes ima v svojem voznem parku 10 avtomobilov, od katerih mu je najljubši mclaren F1.

Čeprav se je že v šoli razvila njegova ljubezen do igralstva, se je odločil za študij elektronike na Oxfordu, ki ga je tudi uspešno zaključil.

‘’Na mnogo načinov je bil Oxford moja pot proti igralstvu. Želel sem čim bolj podaljšati svoje študentsko življenje, da bi lahko raziskal vse načine, na katere bi nastopanje pred občinstvom lahko postalo moja kariera. Ta konjiček se je počasi prelevil v posel. Inženirstvo je prekrasno in znova bi ga študiral, a že zdavnaj, preden sem oddal diplomsko nalogo, sem vedel, da ga ne bom potreboval v nadaljnjem življenju,’’ pravi. Čeprav se je udeleževal vseh predavanj in uspešno opravljal izpite, je imel v mislih ves čas igralstvo, zato je obiskoval delavnico, na kateri so se zbirali mladi pisci in scenaristi.

Toda tam ni nikoli govoril, le molče je sedel v kotu sobe in pozorno poslušal ter opazoval, kaj se dogaja.

‘’Mislil sem, da je velika plišasta igračka. Na prvih treh sestankih ni spregovoril niti besede. Vsi smo morali oddati svoje scenarije, ki smo jih pisali več mesecev, on pa ga ni. Prosil je, da bi izvedel dva skeča, ki sta bila neverjetna in sta nas navdušila,’’ je povedal Richard Curtis, ki je postal Rowanov dobri prijatelj. Ker se je med njima pojavila tudi ustvarjalna kemija, sta začela sodelovati v radijski oddaji The Atkinson People.

To je bila satirična oddaja, ki mu je prinesla popularnost, prava zvezda pa je postal, ko so na BBC-ju začeli predvajati humoristično serijo Not The Nine O’Clock News. Zahvaljujoč skečem v tej seriji se mu je ponudila priložnost, da uprizori enega od svojih najbolj znanih likov, lorda Edmunda Blackadderja v seriji Črni gad, ki je, zahvaljujoč gromozanskemu uspehu, ‘doživela’ kar štiri sezone, vsaka od njih pa je postavljena v drugo zgodovinsko obdobje.

Humoristična serija pa mu ni prinesla le planetarne slave in številnih nagrad, ampak tudi prijateljstvo s kolegom Stephenom Fryem in ljubezen življenja Sunetro Sastry, ki jo je spoznal leta 1985.

Do takrat je bil v eni sami resni zvezi, in sicer z igralko Leslie Ash. Nekateri mediji so celo napovedovali poročne zvonove, a le redki so verjeli, da se bo ohranila ljubezenska zveza zadržanega in sramežljivega komika, ki po nekaterih trditvah v zasebnem življenju niti slučajno ni zabaven, in igralke, željne medijske pozornosti.

Ona torej ni bila tista prava, v nasprotju s Sunetro, eno od vizažistk na snemanju serije Črni gad. Ker Rowan o zasebnem življenju noče prav nič govoriti, se o začetkih njune ljubezni ni vedelo absolutno nič. In tako je tudi ostalo vse do pred nekaj let, ko je Stephen Fry vse skupaj obelodanil v svoji drugi avtobiografiji The Fry Chronicles.

‘’Sem le 90-odstotno homoseksualec, kar je veliko, a včasih sem na svoji življenjski poti spoznal ženske, natančneje dve ženski, ki spadata v teh 10 odstotkov. Ena od njiju je Sunetra, ki je bila moja vizažistka. Bila je čudovita, zabavna, duhovita, privlačila me je bolj kot vse punce, ki sem jih spoznal prej. Resno sem razmišljal, da bi jo povabil na zmenek, ko je nekega jutra, med vajami za drugo nadaljevanje, do mene plaho prišel Rowan in me prosil, da bi zamenjala vizažistki. Takoj sem vedel, za kaj gre. Sunetra mi danes pogosto pravi, da bi jo takrat moral povabiti na zmenek, ker bi privolila, a vem, kako je srečna in kako prav sem storil, da sem se takrat umaknil,’’ razlaga Stephen.

No, vendarle pa je po tem preteklo še kar nekaj mesecev, preden je Rowan zbral pogum in lepo rjavolasko povabil na zmenek.

Menda ga vse do sredine dvajsetih let ženske niso pretirano zanimale, a ko sta šla končno vendarle na zmenek, ga je eden od očividcev opisal kot katastrofalnega. Igralec je svojo bodočo soprogo odpeljal v prekrasno restavracijo, osvetljeno s svečami, a prvih 20 minut ni rekel ničesar, razen tega, naj mu poda sol.

Menda bi se napetost med njima dalo rezati z nožem.

Nenadoma je Rowan vstal, pojasnil, da mora iti na stranišče, in izginil za 15 minut!

Ko se je vrnil, je rahlo živčni dami pojasnil, da ga tako dolgo ni bilo zato, ker se mu je strgala zadrga na hlačah, zato je moral na pomoč poklicati natakarja, s katerim sta našla zasilno rešitev. Medtem ko bi mnogo drugih žensk verjetno že obupalo nad nespretnim zabavljačem, lepa vizažistka tega ni storila.

In tako se je parček leta 1990 v elitni newyorški restavraciji The Russian Tea Room nenapovedano poročil sredi belega dne.

Prisotna sta bila le Sunetrina priča in Stephen Fry, ki ga je za svojo pričo izbral Rowan. Menda niti svojim staršem nista povedala, da se bosta poročila, 80 najbližjih prijateljev in družinskih članov pa sta teden dni po poroki povabila v londonski hotel Savoy, kjer sta priredila 10 tisoč funtov vredno zabavo.

‘’Ona je edina ženska, ki ji ga je uspelo sprostiti, in nikogar ni presenetilo, da se je hotel poročiti z njo. On mora biti z nekom, ki mu ponuja stabilnost. Ni igralke, s katero bi se poročil,’’ zatrjuje njegov prijatelj, ki je želel ostati anonimen.

Da se imata Rowan in Sunetra rada, je očitno, njuno srečo pa sta okronala otroka, sin Benjamin in hčerka Lily, ki sta danes že najstnika. Družina večino časa preživlja v vasici Waterperry nedaleč od Oxforda, kjer Rowan vozi gokarte na teniškem igrišču in skrbi za svoj impresivni vozni park. Čeprav se ima avtomobilski navdušenec, ki se lahko pohvali tudi z vozniškim dovoljenjem za tovornjak, za odličnega voznika, mu prometne nesreče niso ravno tuje.

Za seboj jih ima že več in na srečo so se večinoma končale le z materialno škodo, dve pa sta še posebej polnili medije. Oktobra 1999 se je na avtocesti s svojim mclarnom F1 zaletel v zadnji del roverja metro, ki ga je vozila gospa Margaret Greenhalgh. Njegov jekleni lepotec je bil skoraj povsem uničen, oba udeleženca pa sta jo odnesla z lažjimi telesnimi poškodbami.

Z enakim jeklenim konjičkom, ki jih proizvedejo le okoli sto, je imel nesrečo tudi lansko poletje.

Pri veliki hitrosti se je z avtom, kupljenim pred 14 leti in ocenjenim na dva milijona funtov, zaletel v prometni znak. Avto je zagorel, Rowana pa so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel le lažjo poškodbo ramena. Toda vse to njegove ljubezni do hitrih in nesramno dragih avtomobilov ni prav nič zmanjšalo. Producentu Johnu Lloydu je nekoč povedal, da so prav avtomobili pravi in edini razlog, da je še vedno del sveta zabave, saj lahko le z igralstvom zasluži dovolj denarja, da si privošči vse modele, o katerih je od nekdaj sanjal. O tem, koliko mu pomenijo jekleni konjički, govori tudi anekdota s snemanja serije oglasov Barclaycard.

V eni od scen je moral hrepeneče in s polno ljubezni gledati mlado in zelo privlačno punco, ki je izstopala iz avta. ‘’Želim, da se ti stopi srce, ko jo zagledaš. Glej vanjo, kot da prvič vidiš svojo čudovito soprogo,’’ mu je sugeriral režiser John Lloyd. Ker ni bilo nobenega učinka, je Sunetra, ki je bila na snemanju, vzkliknila: ‘’To so neumnosti, to ne bo nikoli uspelo. Recite mu, naj jo gleda, kot da prvič vidi novega astona martina!’’ Režiser je njene besede ponovil in od igralca dobil, kar je hotel. Ta zgodba le dokazuje, kako zelo pomembni so zanj njegovi avti, ki jih ima rad skoraj tako, kot ima rad svojo družino. Verjetno bi se večina žensk težko sprijaznila s tem, da je stroj enako pomemben ali celo pomembnejši od njih, a Sunetra s tem očitno nima težav.

Dobro namreč ve, da ima Rowan neizmerno rad njo in oba otroka. Prav nobene težave ji ne pomeni niti opravljanje vseh poslov v vasi blizu njihovega posestva. Igralec namreč noče, da bi ga prepoznali, zato se izogiba vsem krajem, kjer se zbirajo ljudje. Ko je film Bean postal velika uspešnica, je menda poskušal celo preprečiti njegovo distribucijo v Italiji.

Ker pri naših zahodnih sosedih rad dopustuje, je namreč prišel do zaključka, da bi bilo najbolje, če filma v Italiji ne bi prikazovali, da bi imel na dopustu čim več miru … Seveda mu ni uspelo.

‘’Rowana šovbiznis sploh ne zanima. Kot da je imel bog eno steklenko komedijantskega daru preveč, ki jo je dal nespretnemu piflarskemu kemiku s severa, da bi se lahko dobro nasmejal in pošalil,’’ je svojega kolega nekoč verjetno še najbolje opisal Stephen Fry.

Ker ga slava niti najmanj ne privlači in ker želi zasebnost ohraniti le zase, je postal znan kot igralec, ki redko daje intervjuje.

Kadar vendarle privoli v pogovor, pa to stori le zato, da bi promoviral določen film, zato govori izključno o svojem delu, izjemoma pa tudi o avtomobilih. Njegovi agenti in predstavniki za odnose z javnostmi novinarje pred pogovori z njim vedno opozorijo, da so vsa zasebna vprašanja prepovedana.

Neki novinar z Nove Zelandije tega opozorila ni upošteval in je rekel:

‘’Slišal sem, da ste znani po tem, da greste vedno prvi iz taksija, in ste vedno zadnji, ki pride za točilni pult …’’

Preden mu je uspelo končati misel, je Rowan prekinil intervju in v znak protesta odpovedal vse druge dogovorjene intervjuje za tisti dan. Podobno jo je odnesel tudi novinar, ki ga je vprašal, ali bi rad, da se tudi njegova otroka ukvarjata z igralstvom.

Zvezdnik mu je odvrnil, da na to vprašanje ne more odgovoriti, ker je preveč osebno. Skoraj enak odgovor je slišal tudi predstavnik sedme sile, ki mu je zastavil vprašanje, kaj si njegova otroka mislita o vlogah, ki jih igra: ‘’Nikoli ne odgovarjam na vprašanja, kot je to, celo nikoli nisem priznal, da imam otroke. Vi me lahko vprašate, a v tem primeru vas ne sme motiti moj predvsem iskreni odgovor.’’

Skrivnosten pa ni le v odnosu do medijev, ampak tudi do prijateljev. Menda tistim prijateljem, ki jih nima za najbližje, sploh ni povedal, da je njegova žena noseča, ampak je vse obvestil šele po porodu. Čeprav vestno skriva zasebno življenje, je bilo na premieri prvega filma o Johnnyju Englishu mogoče slišati, ko je govoril, da je njegova žena prečudovita in da absolutno uživa, ko je ob njem.

Seveda pa je to prišepnil enemu od prijateljev, ki so z njim stali na rdeči preprogi, in ne kateremu od predstavnikov medijev.

‘’Samo ena stvar je pomembnejša od varovanja družinskega življenja, in sicer ta, da ne razpravljaš o razlogih, zakaj nočeš govoriti o svoji zasebnosti,’’ že nekoliko filozofsko pojasnjuje Rowan, ki mu je svetovno slavo, nove milijone funtov in priznanje številnih kolegov, ki so ga razglasili za enega od najboljših komikov na svetu, prinesel lik nespretnega in k različnim nesrečam nagnjenega gospoda Beana. Serijo so predvajali pet let, po njej pa so leta 1997 posneli tudi film Bean, ki je postal eden od najdonosnejših filmov vseh časov, posnetih v Angliji.

Sledilo je še nadaljevanje Beanove počitnice, lani pa je igralec sporočil, da meni, da nikoli več ne bo zaigral lika, ki ga obožujejo milijoni po vsem svetu.

‘’On je nnekako moj alter ego, ki pride do izraza, ko mi kdo reče, naj bom vizualno smešen. On je otrok in anarhist. Ima karakteristike premetenosti in sebičnosti, ravno tako kot otroci, in mislim, da je bil zato tako popularen med občinstvom, ki se je z njim nekako lahko tudi identificiralo. Smešno je gledati odraslega človeka, ki se obnaša kot otrok. Na Beana sem vedno gledal kot na lik iz kakšnega animiranega lika, vedno je bil brezčasen, in če je igralec oziroma jaz videti, kot da je že pošteno zabredel v srednja leta, potem ga nima več smisla igrati. Takrat pri občinstvu in tudi pri meni izgubi svojo privlačnost,’’ komik pojasnjuje, zakaj najverjetneje ne bo več igral gospoda Beana.

Glede na to, da si po vsakem filmu, ki ga posname, vzame leto dni ali celo več premora, med katerim prav nič ne dela, in glede na to, da je tudi sam priznal, da ne mara preveč delati, a ne zato, ker je len, ampak zato, ker je - v želji, da bi bilo vse popolno - stalno živčen in pod velikim stresom, obstaja velika možnost, da ga dejansko ne bomo več videli v vlogi simpatičnega nerodneža.

‘’Resnica je, da se ne zabava preveč, ko snema filme. Ni deloholik. To je težko, ker vse jemlje zelo resno. Ko dela, mora biti vse popolno, a zelo dobro prenaša tudi kritike.

Pravzaprav je najbolj zadovoljen s svojim normalnim življenjem, ko se sprehaja po hiši. Zakaj bi vstajal ob šestih zjutraj, če imaš dovolj denarja?’’ je zadržanega genija komedije opisal njegov dolgoletni kolega in prijatelj Richard Curtis. In medtem ko ga filmsko delo ne izpolnjuje kot nekatere druge igralce, ki snemajo tudi več filmov hkrati, je z gledališčem nekoliko drugače. Čeprav ni pogost gost v gledališču, je priznal, da si je dolga leta želel odigrati vlogo Fagina v muzikalu Oliver.

‘’V 80. letih sem užival v igranju na West Endu, potem pa mi je pozornost preusmerilo snemanje serij in filmov. Že dolgo razmišljam o vrnitvi na oder, in priložnost, da igram Fagina, se mi je zdela preveč popolna, da bi jo izpustil.

Ta vloga, ki sem jo igral že v šolski produkciji, me je dolga leta zanimala,’’ pojasnjuje. Za svoje delo je sicer prejel izvrstne kritike, a ker ni bil vajen napornega dela, ki je vključevalo osem predstav na teden, je kmalu začel izostajati z nastopov. Odgovorni ljudje iz gledališča so takoj reagirali in poudarili, da se igralec ne izogiba delu, ampak ima zaradi pogostosti izvedb velike težave z glasom. Sezona, ki je trajala šest mesecev, se je kmalu končala, Rowan pa se je vrnil k snemanju filmov in uživanju z družino. Zdi se, da zdaj, po dobrih dveh letih, znova pogreša gledališče, saj je napovedal vrnitev na londonski West End.

‘’Obožujem gledališče, pred Faginom pa v njem nisem igral 20 let. Resnično me je presenetilo, kako dobro in prijetno se počutim na odru. Želel bi več igrati v gledališču in mislim, da je to moj naslednji korak,’’ je napovedal zvezdnik, čigar bogastvo ocenjujejo na sto milijonov funtov, z novimi podvigi pa bo seveda le še naraščalo.

Tim Jeras za revijo Story

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri