Robin van Persie: V zaporu zaradi domnevnega posilstva

Nizozemski nogometni zvezdnik Robin van Persie, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Braziliji osvojil bronasto medaljo, dan pred izidom naše revije pa dopolnil 31 let, na nogometnih zelenicah blesti, nekoliko manj pa zunaj njih. Ima namreč kar nekaj težav z zvestobo, a na srečo ima ob sebi potrpežljivo in razumevajočo soprogo, ki mu vse oprošča.

"Zaporniška izkušnja je bila strašanska. Obravnavali so me kot zadnjega kriminalca. V celici so bile nehumane razmere, zaradi vročine sem se dvakrat onesvestil." (foto: Profimedia) Profimedia
15. 8. 2014

Robin van Persie, po mnenju številnih žensk eden od najbolj seksi nogometašev na svetu, je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Braziliji dosegel prvi gol za nizozemsko reprezentanco in se na koncu s štirimi zadetki uvrstil na seznam najboljših strelcev turnirja.

Ta 183 centimetrov visoki napadalec, ki je s svojo reprezentanco v Braziliji zasedel tretje mesto, pa se tokrat seveda ni prvič znašel v samem vrhu. V svoji bogati karieri je bil novopečeni 31-letnik velikokrat na prestolu, a je resnici na ljubo vse do nedavnega rad pogosto izzival usodo, zato bi lahko rekli, da je njegovo življenje še najbolj podobno vlakcu smrti, ki ga vozi od vrha do dna in nasprotno.

Edino, česar mu nihče ne more oporekati, je to, da je trenutno eden od najboljših nogometašev na svetu. To samo pomeni, da mu je denar, ki so mu ga izplačevali za prestope v vrhunske klube, včasih udaril v glavo. V kombinaciji s slavo, ki so mu jo prinašale vrhunske predstave na zelenici, seveda.

Malo je tistih, ki jim milijoni funtov, dolarjev ali evrov ne zameglijo razuma in sposobnosti presoje, zato si včasih privoščijo več svobode, kot jim je pripada. In Robin je na nogometni tržnici trenutno vreden 40 milijonov evrov. Da obstajajo stvari, ki se jih ne da kupiti z denarjem, pa se je naučil že pri 20 letih.

Odraščal je v umetniški družini

Robin van Persie se je rodil 6. avgusta 1983 v Rotterdamu. Otroštvo je preživel v četrti Kralingen - Crooswijk v vzhodnem delu tega pristaniškega mesta. Odraščal je v umetniški družini. Njegova mama José Ras je slikarka in oblikovalka nakita, ki dela tudi kot učiteljica v šoli za otroke s posebnimi potrebami, oče Bob pa je priznan kipar.

Ko sta se starša leta 1988 ločila, so Robin ter njegovi sestri Kiki in Lilly ostali pri očetu. Bodoči vrhunski nogometaš je bil v šoli precej neprilagojen, danes pa priznava, da je bil problematičen.

"Nikoli nisem bil zadovoljen z odgovori, ki sem jih na zastavljena vprašanja dobival od učiteljev. Vedno pa sem imel veliko vprašanj. Poleg tega sem glasno protestiral in reagiral na krivice, takšni otroci pa so za odrasle vedno problem. Zato so me med poukom velikokrat vrgli ven," se spominja zvezdnik, ki sta mu svobodo mišljenja in izražanja vcepila prav njegova starša:

"Vedno sta me motivirala, da sem igral igre, ki so razvijale mojo domišljijo, vedno sta dopuščala, da so k meni prihajali prijatelji in prespali med vikendi. Govorila sta: 'Midva sva svobodna človeka. Vikend je tvoj in počni, kar hočeš!' Od vseh teh silnih iger pa so mi ostale zares nespretne roke in zelo spretne noge." Čeprav sta bila oba starša umetnika, nikoli ni niti pomislil, da bi se podal po njunih stopinjah.

Kariero je začel v klubu S.B.V. Excelsior

"Nogomet me je zanimal, odkar vem zase," pravi športnik, ki je kariero začel v klubu S.B.V. Excelsior iz Rotterdama. Pozornost nase pa je prvič resneje usmeril šele pri 18 letih, ko je igral v rotterdamskem Feyenoordu. Takrat ga je trener članske ekipe povsem nepričakovano uvrstil v prvo postavo in Robin je takoj podpisal 3,5-letno pogodbo.

Istega leta je dobil tudi prvo veliko priznanje. Potem ko je odlično odigral proti Borussii iz Dortmunda in prispeval k zmagi s 3 proti 2 v finalni tekmi pokala UEFA, mu je nizozemska nogometna zveza izročila prestižno nagrado za najboljši mladi talent za sezono 2001/2002. Tisto poletje si je celo poškodoval hrbet, zato je marsikdo dvomil, da bo sploh lahko zaigral na prvenstvu, a je vse dvomljivce prepričal o nasprotnem.

Na 28 tekmah je zabil osem golov in doživel prvenec v Ligi prvakov. V naslednji sezoni ga je bolj kot poškodba mučil odnos z menedžerjem kluba, zelo strogim in discipliniranim Bertom van Marwijkom. Čeprav se je med njima iskrilo že prej, je situacija eksplodirala v Monacu, večer pred tekmo Feyenoorda in madridskega Reala v finalu superpokala.

Tekme, o kateri je sanjaril, ni dočakal niti na klopi za rezerve. Na treningu pred tekmo mu je Marwijk rekel, naj se gre ogrevat, Robin pa je reagiral z gesto, ki je prekaljenega trenerja vrgla iz tira. Poslal ga je v slačilnico in mu ukazal, da spakira kovčke in odide domov.

Namesto da bi izpopolnjeval nogometno znanje in si nabiral izkušnje, je skoraj vso naslednjo sezono preživel na rezervni klopi in zabil dva gola manj kot v predhodni sezoni. Takrat je dojel, da je moral zaradi ene same nesmotrne poteze plačati zares visoko ceno.

Prihod v londonski Arsenal in skrivna poroka

Že v naslednji sezoni, leta 2004, so ga prodali londonskemu Arsenalu. Za današnje razmere je bila njegova cena precej nizka - 2,75 milijona funtov. Pri Arsenalu so iskali primerno zamenjavo za legendarnega Nizozemca Dennisa Bergkampa in prav v Robinu so videli dolgoročnejšo rešitev.

Ker je slutil, da bo v angleški prestolnici ostal več let, je s seboj povabil tudi svojo dolgoletno srčno izbranko Bouchro Elbali, ki jo je spoznal že v mladosti, ko je na ulicah Rotterdama vse dneve igral nogomet. Med odraščanjem ni imel veliko denarja, je pa zato dodobra spoznal vse četrti svojega mesta in našel prijatelje v delih mesta, v katerih so živeli priseljenci iz Surinama in predstavniki maroške skupnosti.

Med njimi je bila tudi Bouchra, rojena v družini Maročana in Nizozemke, in med njima je takoj preskočila ljubezenska iskrica. Aprila 2004 sta se zaljubljenca tudi poročila, do oltarja sta se v strogi tajnosti sprehodila na Nizozemskem.

"Nisem pretirano sramežljiv, a v tistem času se nisem izkazal na nogometnem terenu. Sezono sem preživel na klopi in pakiral sem kovčke za tujino, zato sem se za vsako ceno želel izogniti novinarjem, saj sem mislil, da bi bila novica o poroki v medijih napačna reklama zame. Nisem želel, da bi o meni namesto v nogometnem kontekstu govorili v kontekstu poroke," je pojasnil odločitev, da se z Bouchro poroči v jutranjem terminu, sredi delovnega tedna in le v prisotnosti članov najožje družine.

Takoj ko so njuni prijatelji izvedeli za skrivno poroko, so se sprožila različna ugibanja in namigovanja. "Poročila sta se zato, ker je Bouchra muslimanka in ji vera ne dopušča, da bi s partnerjem živela pred poroko. Glede na to, da skupaj odhajata v Anglijo, pa ji je Robin želel pomagati, da ne bi kršila zakonov svoje vere," je trdil eden od skupnih prijateljev.

Pozneje so slovitega nogometaša še večkrat vprašali, ali je res, da je zaradi soproge prešel na islam, kar so domnevali zaradi skrivne poroke, a je Robin vedno znova vse zanikal:

"Odraščal sem na Nizozemskem, v svobodomiselni deželi, kjer je vsak lahko, kar želi biti. Starša sta me vzgajala, da sprejemam in spoštujem vsako živo bitje, ne glede na barvo kože, jezik, vero, narodnost ... Ni res, da sem moral zaradi soproge preiti na islam. Nisem niti musliman, niti kristjan, niti jud. Če želiš postati musliman, mora ta želja priti iz srca in duše. Imam dovolj samozavesti, da mi ni treba sprejemati islama samo zato, da bi se dobrikal svoji soprogi."

V angleški ligi je v začetku sezone 2004/2005 večino časa preživel na rezervni klopi, nato pa si je s trdim delom na treningih sčasoma pridobil zaupanje legendarnega trenerja Arsena Wengerja, ki mu je začel čedalje večkrat ponujati priložnosti za igro.

Po hitrem postopku se mu je oddolžil z nekaj goli in Arsenal je v tisti sezoni zmagal tako v finalu angleškega superpokala kot tudi v finalu angleškega ligaškega pokala ter osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu, na katerem je Robin prispeval pet zadetkov.

Leta 2005, v začetku sezone 2005/2006, je zaradi odlične strelske forme dobil tudi prav posebno priznanje, nagrado za igralca meseca angleške lige. Pravo presenečenje pa ga je šele čakalo. Sezona je bila za njim in želel si je, da bi zaigral tudi za nizozemsko reprezentanco. In potem je dejansko dobil vpoklic.

Mladi igralec je tedanjemu selektorju Marcu van Bastnu namreč padel v oči, zato mu je takoj poslal vabilo, da se pridruži izbrani vrsti Nizozemske na pripravah. Ravno ta vpoklic pa ga je kmalu stal največje afere v življenju!

Afera s striptizeto

Tistega usodnega večera junija 2005 se je v rojstnem Rotterdamu z reprezentančnimi kolegi napotil v hotel, a so pred zasluženim počitkom zavili še v striptiz bar. Tam so spoznali tedaj 21-letno lepotico Sandro Krijgsman, nekdanjo misico nizozemsko-nigerijskih korenin, ki si je po karieri misice kruh služila kot barska plesalka.

Robin in Sandra sta najela sobo, kaj natančno se je v njej dogajalo, pa še danes vesta le onadva. Dejstvo pa je, da so dva dneva po njunem druženju skoraj vsi nizozemski časniki na naslovnicah objavili Sandrino hudo obtožbo: "Robin van Persie me je posilil!"

Kmalu se je seveda oglasil njegov odvetnik Abraham Moszkowicz: "Moja stranka ne zanika, da je bila z njo v hotelu, a ni bilo govora o posilstvu!" Sandra je kljub tem besedam vztrajala pri svojem. Trdila je, da se je posilstvo zgodilo v kopalnici, in dodala, da se je ob odhodu iz hotela v zgodnjih jutranjih urah nočnemu receptorju pritožila nad vedenjem Robina in njegovih prijateljev.

Res pa je, da takrat še ni omenila posilstva, šele pozneje se je spomnila, da ji je eden od treh fantov strgal oblačila. Še več, hotelskemu osebju ni omenila niti imena nizozemskega zvezdnika. Kljub temu pa je Robin pristal v preiskovalnem priporu. Sam med okorelimi kriminalci je bil pripravljen priznati, da sta imela spolni odnos, ne pa tudi tega, da je Sandro posilil.

Že dan po tem priznanju so se mediji začeli spraševati, ali je mogoče, da si je striptizeta zgodbico izmislila zato, da bi se dokopala do vrtoglave denarne odškodnine. Medtem so policisti Robina še naprej zadrževali v priporu, iz katerega ga niso nameravali spustiti, dokler niso nehali zasliševati vseh prič.

Ko so se lotili preiskovanja podrobnosti o Sandri, pa je na površje priplavalo veliko dvomov o njenih motivih. Robin je po 14 dneh pripora zato prišel na prostost, a pred njim je bilo še sojenje. Vse skupaj se je zavleklo do februarja 2006, ko so končno ovrgli vse sume in obtožbe. Državno tožilstvo ga je oprostilo krivde in tako je vsaj delno zbrisal madež s svojega dobrega imena.

Rojstvo sina, nova pogodba in nova afera

"Zaporniška izkušnja je bila strašanska. Obravnavali so me kot zadnjega kriminalca. V celici so bile nehumane razmere, zaradi vročine sem se dvakrat onesvestil. To je bila res ponižujoča izkušnja," je kmalu po prihodu iz zapora povedal predstavnikom sedme sile.

Natančno devet mesecev po oprostilni sodbi je v njegovo življenje končno znova posijalo sonce, saj mu je soproga povila prvega otroka, sinčka Shaqueela. Takrat se je pokesal in se zaradi skoka čez plot javno opravičil soprogi. Leta 2009 je zakonca razveselil še drugi otrok, hčerkica Dina Layla, leta 2012 pa je Robin po osmih letih, ki jih je preživel v Arsenalu, podpisal pogodbo z Manchester Unitedom.

Že jeseni istega leta je ponovno zabredel v težave, saj so britanski mediji objavili novo udarno novico: "Robin van Persie in kolegi iz reprezentance, Klaas-Jan Huntelaar, Ibrahim Afellay in Nigel de Jong, so se po zmagi na tekmi za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo nad Romunijo v Bukarešti zabavali z romunskimi prostitutkami."

Zanimivo je, da Robinova soproga niti takrat ni znorela in spakirala kovčkov, ampak mu je zvesto stala ob strani.

"Verjamem mu. Je čudovit soprog in nikoli ga ne bom izneverila," je rekla. Bouchra je še danes, dve leti po zadnji aferi, ob svojem slavnem soprogu in se veseli prav vsakega njegovega uspeha. Čas preživlja predvsem v znamenju ukvarjanja z njunima otrokoma in druženja z ostalimi soprogami in dekleti nogometašev.

Poleg tega se posveča dobrodelnemu delu in pogosto organizira zabave, na katerih zbira denar za sirote. Očitno ima res zelo veliko energije, glede na to, da mora ob vsem tem krotiti še porednega fanta nizozemskega nogometa, ki bo - glede na to, da je dopolnil že precej zrelih 31 let - v prihodnje morda vendarle nekoliko bolj miren.

Napisal: Tim Jeras za revijo Story

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri