Robert Redford: V mladosti je kradel in popival

Šarmantni igralec Robert Redford kljub častitljivim 77 letom ostaja aktiven v filmskem svetu. Prav na dan izida naše revije v slovenske kinematografe prihaja akcijska drama Vse je izgubljeno, v ka­teri upodablja glavnega junaka.

“Kot režiserju si ne bi bil všeč kot igralec. Kot igralcu si ne bi bil všeč kot režiser.” (foto: Profimedia) Profimedia
21. 12. 2013

Roberta Redforda je nekoč neki kritik opisal kot še enega blondinca iz Kalifornije: "Če v Malibuju vržeš palico, jih boš zadel šest." Morda to res drži, a je skoraj nemogoče, da bi kateri izmed njih v sebi združeval Robertov šarm, inteligenco, talent in lepoto. Hollywoodu res nikoli ni primanjkovalo postavnih igralcev, ki pa pogosto česa več od čednega obraza niso pokazali. Redford je bil povsem drugačen. Svoje telesne atribute je - v nasprotju s številnimi drugimi lepotci - uporabil kot še eno orodje za igranje, zato ni čudno, da je v hollywoodskem svetu od nekdaj veljal za moža med fanti.

Slab odnos z očetom

Charles Robert Redford mlajši se je 18. avgusta 1936 v kalifornijski Santa Monici rodil Marthi W. Hart, ki je umrla leta 1955, le leto dni po tem, ko je Robert končal srednjo šolo, in mlekarju Charlesu Robertu Redfordu starejšemu, ki je pozneje postal knjigovodja v podjetju Standard Oil, čeprav je bil menda rojen za pisatelja in pripovednika. Ker oče ni imel dovolj poguma, da bi si ustvaril kariero, je bil vedno slabih živcev, mračnjaški in muhast, Robert pa je pozneje še kako občutil posledice slabega odnosa z njim.

"Dolga leta sem mu zameril, da mi je jemal pogum in dušil mojo individualnost, danes pa vem, da se je žrtvoval za nas. Pogosto mi je pripovedoval zgodbe, ki si jih je izmišljeval. Nekega večera mi je povedal vso zgodovino družine Redford, ki sega vse do Irske in Škotske, kar je storil samo zato, da mi je lahko rekel, da sem potomec Robina Hooda," se otroštva spominja zvezdnik, ki se mu po žilah dejansko pretakajo angleška, irska in škotska kri.

Najstniška leta resnici na ljubo niso napovedovala njegove bleščeče prihodnosti. "Skoraj sem pristal v zaporu, ko so policisti v prtljažniku mojega avtomobila našli ukraden nakit," se spominja. Takrat je bil star 16 let, rešil pa ga je oče, ki je možem postave rekel, da je nakit nekdo podtaknil v avto njegovega sina. To pa še ni vse! 'Hollywoodski zlati fant' je bil v mladosti celo član ulične tolpe.

"Moral sem skočiti z vrha ene zgradbe na drugo, da sem jim dokazal, da sem vreden njihove družbe," je iskren zvezdnik, ki dodaja, da je takrat skoraj padel z zgradbe. Prepričan je, da je tisti dan za las ušel smrti. Zahvaljujoč pogumnemu podvigu je bil sicer sprejet v tolpo, a se mu v njej ni godilo ravno najlepše, saj so ga starejši člani stalno pretepali. V tistem obdobju je pogosto vlamljal v hiše sosedov, v trgovinah je kradel pivo, nekoč pa so ga zasačili, ko je z avtomobilov kradel platišča. Danes pravi, da je hvaležen, da se je pravočasno spametoval in se kot nadarjen igralec bejzbola vpisal na fakulteto v Koloradu, kjer pa je zaradi popivanja celo izgubil bejzbolsko štipendijo!

Vrgli so ga s fakultete

"Bil sem glavni pijanec na fakulteti," pojasnjuje, zakaj so ga leta 1957, po letu in pol študija, vrgli s fakultete. Sledila je zaposlitev v Disneyjevem studiu, kjer je delal kot animator, a se je tudi tega kmalu naveličal. "Od tam sem hitro pobegnil. Disney je bil kot tovarna," se spominja zvezdnik, ki pravi, da je v mladosti poskušal delati vse mogoče, med drugim se je preskusil tudi kot natakar, a v nobenem poklicu ni našel zadovoljstva, kakršnega je pozneje našel v igralstvu. V iskanju zadovoljstva se je odpravil v Evropo in potoval po Italiji, Španiji in Franciji.

V Firencah je na primer študiral umetnost, kadil eno cigareto za drugo in se znašel na robu živčnega zloma: "Učil sem se 12 ur na dan, soba pa je bila tako napolnjena z dimom, da nisem mogel niti dihati. Takrat nisem skoraj nič več jedel. Iz dneva v dan sem izgubljal težo. Čedalje bolj sem se zapiral vase. Nisem hotel govoriti in spati. Ničesar več nisem hotel početi, le še zijal sem v oči tipa v ogledalu." Zaznamovalo ga je tudi življenje v Parizu, kjer je zelo rad opazoval druge ljudi: "Sedel sem v barčkih, poslušal ljudi, jih risal in si zapisoval pogovore, ki sem jih slišal."

Ko se je po enoletnem popotovanju vrnil v domovino, je na brooklynskem inštitutu Pratt študiral slikarstvo, v New Yorku pa se je vpisal tudi na Ameriško akademijo dramskih umetnosti in se lotil študija igranja. Septembra 1958 se je poročil z dve leti mlajšo okoljevarstveno aktivistko Lolo Van Wagenen, ki se je takrat bojevala tudi za pravice potrošnikov in je prav zaradi njega študij obesila na klin. Takrat pa Lola verjetno še ni vedela, da je večno zvestobo prisegla človeku, ki ga je vse življenje razjedal strahovit občutek krivde, poleg tega pa ni bil ravno samozavesten: "Od vsakogar sem zahteval, da verjame vame, čeprav niti sam nisem verjel vase. Hotel sem spremeniti svet in vsakega, ki je šel mimo mene. V žepu nisem imel niti prebite pare, prav to pa je edino, kar je resnično kaj vredno, ko par začne skupno življenje."

Prvič pred filmske kamere ...

Konec petdesetih in v začetku šestdesetih se je pojavljal v številnih televizijskih serijah in oddajah, med drugim je bil pomočnik komedijanta v priljubljenem kvizu Play Your Hunch. Kariero je - kot večina mladih igralcev - nadaljeval na broadwayskih odrih, kjer je prvenec doživel z manjšo vlogo v igri Tall Story, že leta 1962 pa se je - zahvaljujoč kombinaciji lepega videza in izkušenj na televiziji in gledališču - lahko prvič postavil tudi pred filmske kamere. Njegov prvenec, vojna drama War Hunt, ki je prikazovala zadnje dneve korejske vojne, je poleg njega v filmske višave izstrelila tudi Sydneyja Pollacka in Toma Skerritta.

S precejšnjim uspehom na Broadwayu so za Redforda začele prihajati tudi čedalje boljše filmske vloge. In tako je leta 1965 postal biseksualni filmski zvezdnik, ki se v romantični glasbeni drami Inside Daisy Clover poroči s starleto Natalie Wood. Leto dni pozneje se je z Woodovo, ki jo je poznal že iz srednje šole, ponovno znašel pred kamero - v romantični drami This Property Is Condemned je igral njenega ljubimca. Njegova naslednja filmska ljubezen je bila Jane Fonda, s katero sta zaigrala v romantični komediji Bosonoga v parku in v komični drami Električni jezdec, ki je nastala pod režijsko taktirko Sydneyja Pollacka.

Kljub dobrim vlogam se nikoli ni nehal truditi, da bi v vsakem filmu pokazal kar največ igralskega talenta. Pravi, da mu je pri tem dober videz, ki mu ga sicer zavidajo številni moški, povzročal več preglavic, kot pa mu je prinesel prednosti. Neprestano je moral namreč dokazovati, da ni le še en čeden obraz. Poleg tega se je od nekdaj bal svoje lepote. Imel je občutek, da so mu zaradi njegovega videza ljudje dajali več, kot je on dajal njim. Vse te trditve pa je njegova stanovska kolegica Barbra Streisand nekoč komentirala s precej veliko mero cinizma. Rekla je, da mu je bilo zaradi tega, ker je kariero gradil na videzu, tako zelo neprijetno, da je bilo že to, da mu je ženska rekla, da je lep, dovolj, da jo je takoj zvlekel v posteljo. Kakorkoli že, jasno je, da je bil dovolj pameten, da je dojel, da ga bo - če se bo pustil popredalčkati in razvrstiti med stereotipe - njegov seksapil popeljal naravnost v B-produkcijo.

In zato se je tudi dogajalo, da je nekaj časa več vlog zavračal, kot sprejemal. Čeprav se je takrat zdelo, da je svojeglav in pretenciozen, se je pozneje izkazalo, da se je odločil pravilno. Zaskrbljen, da se ga bo oprijel imidž svetlolase moške starlete, je zavrnil vlogi v drami Kdo se boji Virginie Woolf? in komični romantični drami Diplomiranec, za kar mu svojo kariero verjetno dolguje Dustin Hoffman, ki je zaslovel prav v tej uspešnici. Igralec, ki si je želel ustvariti sloves komercialnega, a hkrati inteligentnega in zanesljivega zvezdnika, je svojo odločitev, da zavrne vlogo v tem filmu, opravičeval z besedami:

"Nikoli nisem bil videti kot 21-letnik, ki je ravnokar prišel s fakultete in ni še nikoli spal z žensko." Hoffman je tako zaslovel že leta 1967, medtem ko je Redfordu to uspelo 'šele' dve leti pozneje. Biografska avanturistična kriminalka Butch Cassidy in Sundance Kid s Paulom Newmanom je končno 'zacementirala' njegov imidž dobičkonosnega zvezdnika. Naslednji pravi uspeh je doživel leta 1972 s komično dramo Kandidat. Takrat je že prejemal dovolj visoke honorarje, da si je kupil kar celotno smučišče v ameriški zvezni državi Utah, kjer je luč sveta ugledala njegova soproga Lola. Tu sta si z Lolo ustvarila dom, ki sta ga iz Timp Haven preimenovala v Sundance. Z leti in s čedalje večjim zaslužkom se je projekt Sundance močno razširil. Danes obsega filmski festival Sundance, inštitut Sundance, kinematografe Sundance in televizijski kanal Sundance. Najbolj znan je nedvomno filmski festival, ki nagrajuje dosežke ameriških neodvisnih filmskih ustvarjalcev.

Zgodovinska vloga

Posebej uspešno za Roberta je bilo leto 1973, ko je ob Barbri Streisand zaigral v romantični drami Dekle, ki sem jo ljubil in nato še v kriminalni komični drami Želo, ki je njegov najljubši film. Zahvaljujoč tema filmoma je namreč postal v komercialnem smislu najuspešnejši zvezdnik tistega obdobja. Sledili so izredno uspešni filmi. Med drugim je dobil zgodovinsko vlogo v romantični drami Veliki Gatsby, ki je potrdila njegov imidž filmske ikone seksa, pripadli pa sta mu še vlogi v dveh kinematografskih uspešnicah, avanturistični drami Veliki Waldo Pepper in romantični drami Trije kondorjevi dnevi.

Na neki način odločilna za njegovo kariero pa je bila vloga v zgodovinski drami Vsi predsednikovi možje iz leta 1976. Takrat je namreč zaplaval v peto desetletje življenja, vlogo novinarja Boba Woodwarda pa je odigral tako dobro, da je dokončno potrdil status enega od največjih imen v Hollywoodu. Leta 1980 se je odločil, da se bo preskusil še za kamero, in že za prvi režiserski poskus, dramo Navadni ljudje, si je prislužil oskarja za najboljšega režiserja, ki ga za igranje nikoli ni osvojil. Mimogrede, veliko pozneje, leta 2002, je dobil še en najprestižnejši zlati kipec v filmski industriji, in sicer za življenjsko delo.

Sindrom nenadne smrti dojenčka

Leta 1985 je z Meryl Streep posnel izjemno uspešno biografsko romantično dramo Moja Afrika, v zasebnem življenju pa zadeve niso bile tako zelo uspešne. Istega leta je bilo namreč konec njegovega 27-letnega zakona z Lolo, v katerem so se mu rodili štirje otroci, Scott Anthony, David James 'Jamie', Shauna in Amy. Jamie je danes scenarist in producent, Shauna slikarka, Amy igralka, prvorojenec Scott pa je le dva meseca in pol po rojstvu umrl. Zanj je bil usoden sindrom nenadne smrti dojenčka. Igralec, ki je bil takrat star komaj 23 let, še danes nerad govori o tej tragediji, je pa povedal, da sta se s soprogo takrat krivila za sinovo smrt. Oba sta bila namreč še mlada in neizkušena, ničesar nista vedela o otroških boleznih, zato sta bila prepričana, da sta kot starša naredila nekaj narobe:

"Vem, da bo zvenelo sebično, a počutil sem se žrtvovanega. Zavrnil sem razumno življenje zaradi tega, pustolovskega. Oče mi je vedno govoril, da sem neodgovoren. Tudi Van Wagenenova mi je to govorila. To pa je bila, vsaj čutil sem tako, katastrofa, za katero sem bil odgovoren jaz."

Po ločitvi, ki jo je težko prenesel, se je naprej zapletel v razmerje z brazilsko igralko Sônio Braga, nato je ljubil kostumografinjo Kathy O'Rear, od poznih devetdesetih pa je njegova spremljevalka 20 let mlajša nemška umetnica Sibylle Szaggars, ki ji je julija 2009, po dobrem letu dni zaročnega staža, v Hamburgu obljubil večno zvestobo. Poroka je bila v luksuznem hotelu Louis C. Jacob na obrežju reke Labe, prisostvovalo pa ji je približno 30 povabljencev.

Nevesta je zablestela v razkošni obleki v barvi šampanjca, ženin pa si je omislil belo obleko. Pravzaprav je presenetljivo, da je v javnost pricurljalo toliko informacij z veselega dogodka, saj je o njegovem zasebnem življenju na splošno znanega precej malo. Robert namreč slovi po tem, da nerad govori o zasebnosti, zato ni čudno, da niti najradovednejši in najprodornejši predstavniki sedme sile kar deset let niso izvedeli, da se je ločil od prve soproge.

S festivala spodil Paris Hilton!

Seveda pa uglajeni Robert ne spada niti med tiste zvezdnike, ki z različnimi neumnostmi polnijo strani rumenega tiska. Pravzaprav je še največji 'škandal' povzročil v začetku letošnjega leta, ko je s svojega filmskega festivala Sundance spodil bogato in predvsem nepovabljeno hotelsko dedinjo Paris Hilton. "Sovražim ljudi, ki jih je povsod dosti in katerih edini cilj v življenju je, da se pokažejo na rdeči preprogi in poberejo darila," je takrat pojasnil razjarjeni Robert in dodal:

"Dovolj me je osramotila že samo njena pojava. Prišla je pit in divjat, zato sem ji ukazal, naj odide. Če se bo kdaj naučila kaj o vedenju in filmu, pa se lahko vrne!" Verjetno si je petkratni dedek s tem stališčem zagotovil še dodatne simpatije pravih ljubiteljev filma. Simpatije tako mladih deklet kot starejših dam, ki ne ocenjujejo le njegovih igralskih sposobnosti, ampak nanj gledajo predvsem kot na privlačnega moškega, pa si je 179 centimetrov visoki Robert Redford, ki je še vedno precej aktiven v filmskem svetu, tako in tako zagotovil že zdavnaj. In v očeh nekaterih svojih oboževalk še vedno, tudi pri častitljivih 77 letih, velja za simbol seksa.

Tim Jeras za revijo Story

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri