Michelle Obama – ženska, v katero so uprte vse oči tega sveta

Michelle Obama, ki jo številni označujejo za Jackie Kennedy 21. stoletja, ni tipična žena politika in gotovo tudi ni tipična prva dama.

"Mislila sem, da je biti pameten bolj kul kot vse drugo na svetu." (foto: Shutterstock, Getty Images, Profimedia) Shutterstock, Getty Images, Profimedia
6. 5. 2013

Ne mara stati možu ob strani, se prazno smehljati v kamere in recitirati posebej zanjo skrbno pripravljenih govorov, saj si je za glavno nalogo zadala, da bo moža in družino obdržala na realnih tleh.

Kljub temu da je javno mnenje državljanov največje svetovne sile razdeljeno, ko gre za javne nastope Michelle Obama, še zlasti tiste, ki zadevajo vojno demokratov in republikancev, bo - predvsem po zaslugi glasov siromašnih Američanov - položaj ameriške prve dame zasedala vsaj še slaba štiri leta, kolikor bi moral trajati drugi predsedniški mandat njenega soproga Baracka Obame.

Njen govor na drugi nacionalni konvenciji demokratov, v katerem je razložila, zakaj bi morali volivci znova izbrati njenega življenjskega partnerja za vodjo države, niti najbolj okorelih bogatašev ni pustil ravnodušnih:

"Isti je. Bela hiša ga ni spremenila. Je isti človek, v katerega sem se zaljubila, in globoko verjamem v njegovo vizijo ZDA." Michelle in Barack predstavljata naravnost šolski primer uspešnega para, zakoncev in družine, v kateri vzgajata dve hčerki, 14-letno Malio Ann in 11-letno Natasho, bolj znano kot Sasho. Prav gotovo se razlog za njuno srečo skriva tudi v tem, da je kar 180 centimetrov visoka Michelle čvrsta ženska, ki trdno stoji za svojim moškim.

Potomka nekdanje suženjske družine

Nekateri bi rekli, da je to po krivici davno pozabljena vloga, drugi pa bi se strinjali s tem, da gre za vlogo, v kateri je prekoračila svoje meje. V vsakem primeru so vanjo uprte vse oči tega sveta. Pa ne le zato, ker je ameriška prva dama, ampak tudi zaradi brezhibnega stajlinga, pokončne drže in dejstva, da se je kot potomka nekdanje suženjske družine z ameriškega juga povzpela do mesta ameriške prve dame, torej na čelo ene izmed najmočnejših držav na svetu.

Zaradi vsega tega se konservativcem še dandanes, dobra štiri leta pozneje, obrača želodec. Detajli njenega družinskega debla so tako impresivni, da se je njena življenjska zgodba številnim zdela še najbolj podobna znanstveni fantastiki.

Njena prapraprababica po mamini strani, Melvinia Shields, je bila kot deklica, pred ameriško državljansko vojno, sužnja, ki so jo leta 1850 pripeljali na farmo v Južni Karolini, da bi služila bogatemu veleposestniku in sužnjelastniku.

Bila je posiljena in rodila je dečka Dolphusa T. Shieldsa. Ker je bil njegov oče belec, ki ga nikoli ni priznal kot sina, je fantič nosil mamin priimek. Njen prapradedek po očetovi strani, Jim Robinson, pa je bil prav tako suženj v Južni Karolini, kjer še danes živijo člani te družine.

Po njenih žilah se pretakajo afroameriška, irska in tudi indijanska kri. Ker ima v sebi torej korenine tlačenih ljudi in tudi korenine tistih, ki so te ljudi tlačili, njeno družinsko deblo enačijo s samo zgodovino Amerike. Življenjska zgodba Michelle Obama je torej nekako zgodba o zgodovini Amerike.

Odraščala je v delavski družini

Prva dama ZDA se je kot Michelle LaVaughn Robinson rodila 17. januarja 1964 v najetem in utesnjenem stanovanju v južni, črnski četrti Chicaga. Odraščala je v delavski družini, ki bi jo težko uvrstili v srednji razred. Njen oče Fraser Robinson III. je bil delavec v bližnjem vodovodnem podjetju Chicago Water Department in kljub multipli sklerozi, ki so mu jo diagnosticirali že pri 20 letih, skoraj nikoli ni manjkal na delovnem mestu.

Njena mama Marian Shields je delo tajnice v lokalnem kataloškem podjetju Spiegel obesila na klin, da je bila lahko ob svoji hčerki in njenem 21 mesecev starejšem bratu Craigu Robinsonu, ki danes dela kot košarkarski trener.

Michelle je odraščala v tradicionalni družini, v kateri je moški delal, ženska pa je skrbela za gospodinjstvo in otroke. Njena mama je bila vedno pripravljena poslušati hčerkine šolske dogodivščine in pripraviti prigrizek za njene prijateljice. Oče je bil njen junak in učitelj, tih, vendar spoštovanja vreden mož, nekoč nadarjen športnik. Nikoli ni povzdignil glasu, bolj je otroka prizadelo, če jima je dejal, da je nad njima razočaran.

Spominja se, da so vedno skupaj jedli kosilo, večere pa so preživljali v znamenju igranja družabnih iger, kot je monopoli. Denarja jim je primanjkovalo, ljubezni nikoli. Pri štirih letih se je naučila brati in pisati, zato je pozneje - kot zelo napreden otrok za svoja leta - preskočila drugi razred osnovne šole.

V njenem domu veljajo stroga pravila vedenja

"Doma sem se naučila pomembnosti ljubezni in smeha kot osnovnih življenjskih lekcij," pogosto poudarja in dodaja: "Moji najpomembnejši prioriteti sta moja otroka ... Le če sta zdrava, lahko pomagam drugim družinam."

Michelle je s staršema in bratom Craigom živela v opečnatem bungalovu z le eno spalnico, nedaleč stran od razkošne, skoraj dva milijona dolarjev vredne hiše, v kateri je pozneje živela z možem in hčerkama. Z bratom sta spala v isti sobi s paravanom, ki je ločeval njen in njegov prostor.

Kljub v nobenem primeru prijetnim življenjskim razmeram sta bila odlična učenca, bodoča ameriška prva dama pa je že v šestem razredu, ko so jo premestili v razred za napredne učence, obiskovala hitri tečaj francoskega jezika.

Prav zato stroga pravila vedenja danes veljajo tudi v njenem domu. Njeni hčerki ne smeta gledati televizije, razen ob koncih tedna, a še takrat lahko spremljata le otroške programe. Njun oče, ameriški predsednik Barack Obama, je že nekajkrat pojasnil, da jima dovolita, da z njima gledata šport, a ju to ne zanima pretirano.

Predsedniška zakonca pogosto poudarjata, da sta zanju na prvem mestu prav njuni hčerki. Zanju je bila selitev iz Chicaga v Washington, natančneje v Belo hišo, kjer sta stalno pod nadzorom tajnih služb in telesnih stražarjev, velik šok, a slavna starša se trudita, da bi bilo njuno odraščanje čim bolj normalno.

V nasprotju s svojo mamo, ki je končala državno osnovno šolo Bryn Mawr Elementary School, obe deklici obiskujeta zasebno šolo.  Kot zelo nadarjena učenka se je Michelle vpisala v prvo čikaško elitno gimnazijo Whitney Young High School, v kateri je bila prav tako med najboljšimi. V tem obdobju je spoznala tudi svojega prvega fanta Davida Upchurcha, s katerim je preživela šest mesecev.

Ko so mediji objavili njuno skupno fotografijo in pozneje še našli nekdanjo ljubezen prve dame, jo je David opisal z besedami: WNikoli ne bom pozabil, kako zelo lepa je bila, in od nekdaj sem vedel, da bo spremenila svet." Danes 49-letni delavec v nekem uporabniškem servisu in ločeni oče treh hčerk, ki živi v skromni hiši v Kolorado Springsu, jo je torej opisal z izbranimi besedami.

Sprejeli so jo na elitno univerzo Princeton

Ko je Michelle obiskovala srednjo šolo, ji je vožnja od doma do šole vsak dan vzela kar tri ure, a niti to je ni ustavilo na njeni poti in leta 1981 je maturirala z odliko, z drugim najboljšim rezultatom v svoji generaciji. Takšen rezultat je bil odličen razlog, da so jo sprejeli na elitno univerzo Princeton, kjer je študirala sociologijo in afroameriško zgodovino, pozneje pa je na Harvardu doktorirala iz prava.

"Spominjam se, da sem bila šokirana nad študentskimi kolegi, ki so vozili BMW. Do takrat nisem poznala niti staršev, ki bi vozili takšne avtomobile," pravi  pravi Michelle, ki je šele tretja prva dama v ameriški zgodovini z doktorskim nazivom. Poleg nje se s tem nazivom namreč lahko pohvalita le še Hillary Clinton in Laura Bush.

Baracka Obamo, čednega pripravnika s Harvarda, je spoznala poleti 1989, pri 25 letih, ko sta bila še ena od redkih Afroameričanov, zaposlenih v odvetniški družbi Sidley Austin, in sicer v sektorju za marketing in intelektualno lastnino.

Postala je njegova mentorica, in čeprav je očaral vse njene sodelavke, je bil zanjo le še eden od tistih mladih nadutih odvetnikov, ki mislijo, da je ves svet njihov. Predlagal ji je zmenek, vendar ga je zavrnila, češ da za sodelavca to ni primerno.

Vdala se je šele, ko je poskusil z drugačno tehniko in jo povabil na sestanek organizacije za razvoj skupnosti v kleti lokalne cerkve, kjer je zbranim zagreto razlagal, kako bi zapolnil razpoke med svetom, kakršen je in kakršen bi moral biti. "Tale fant je pa drugačen od drugih, sem si rekla. Poleg tega da je prijeten, zabaven in je dobro videti, je tudi resen in predan svojim vizijam, česar ne vidiš pogosto," se spominja Michelle.

Michelle in Barack – sinonim za uspešen zakon

Za prvi zmenek jo je peljal v kino gledat dramo Spika Leeja z naslovom Do the Right Thing (Naredi pravo stvar). "Prvič sva se poljubila pred čikaškim nakupovalnim središčem, na tem istem mestu pa je bil dve desetletji pozneje predvolilni plakat s tem istim parom, ki se poljublja," pravi Michelle. Poroka je prišla na vrsto po dveh letih razmerja, oktobra 1992. Barack jo je zaprosil v neki restavraciji, v kateri je natakar na pladnju prinesel sladico in prstan.

Michelle in Barack sta zdaj sinonim za uspešen zakon, sta pa tudi precej odprta, ko gre za njuno zasebnost. Pogosto govorita o svojem odnosu, prva dama je ob neki priložnosti celo razkrila, da znata s svojimi javnimi nastopi neredko osramotiti svoji hčerki. Zelo sproščena sta tudi na področju izmenjevanja nežnosti, vedno se držita za roke, ne izpustita pa niti priložnosti za ples ali poljub.

Michelle je možu v obdobju vseh njegovih kampanj, najprej za senatorja, pozneje, v letih 2008 in 2012, pa še za predsednika, ves čas stala ob strani, a mu je postavila svoje pogoje, ki so vključevali tudi zahtevo, da je od hčerk lahko ločena samo eno noč in dva dneva v tednu.

O tem, kako zelo predana je soprogu in družini, pa priča tudi to, da je svojo kariero postavila v  drugi plan, čeprav je bila zelo uspešna. Po službi v odvetniški pisarni je kariero kot pomočnica župana nadaljevala v čikaški mestni upravi, leta 1993 je postala izvršna direktorica neprofitne organizacije Chicago Office of Public Allies, ki je mlade spodbujala k reševanju socialnih težav, tri leta pozneje pa je zasedla mesto pomočnice dekana na tamkajšnji fakulteti.

Malo časa za pogovor, še posebej za romantiko

V začetku novega tisočletja se je kot podpredsednica za družbena vprašanja zaposlila v čikaški univerzitetni bolnišnici. Med kampanjo za Barackov prvi mandat je redno hodila v službo, pozneje pa je bila primorana najprej skrajšati delovni čas, nato pa še zamrzniti svoj položaj.

Glede na davčno prijavo para iz leta 2006 je Michelle zaslužila 274.618 dolarjev na leto, Barackova senatorska plača pa je znašala 157.082 ameriških zelencev. Če k temu prištejemo še denarna sredstva, ki jih je Michelle prejemala kot članica upravnega odbora podjetja TreeHouse Foods, in honorar, ki ga je Barack zaslužil s prodajo svojih knjig, pa so njuni skupni prihodki znašali skoraj milijon dolarjev.

Njen zakon z Barackom je imel vzpone in padce, glavni vzrok za številne težave pa je bilo vprašanje, kako uskladiti zasebno in politično življenje. Predsednik je v svoji drugi knjigi z naslovom The Audacity of Hope: Thoughts on Reclaiming the American Dream napisal, da sta imela zaradi utrujenosti in stresa malo časa za pogovor, še posebej pa za romantiko.

Ljubosumna na Oprah Winfrey

Zanimivo je, da je ameriška tajna služba Michelle dodelila tajno ime Renesansa, njen značaj in odnosi s prijatelji pa so le nekatere od tem v knjigi The Amateur pisatelja Edwarda Kleina, ki jo je opisal kot izredno, skoraj obsesivno ljubosumno na Oprah Winfrey. Michelle je v nekem intervjuju sicer izjavila, da je ne skrbi, da bi ji bil mož nezvest:

"To je med mano in Barackom. Če kdo pride med naju, pomeni, da tako in tako nimava kaj delati skupaj." Kljub temu pa ji ni bilo prav, ko je televizijska voditeljica Oprah Winfrey preveč goreče podprla moževo predsedniško kampanjo. In čeprav je ta zatrjevala, da Obame nima rada, temveč ga spoštuje, je od Oprah in moža zahtevala, da med sabo vzpostavita distanco.

Ker se je bala, da bi doživela kaj podobnega kot Jackie Kennedy z Marilyn Monroe, je storila vse, da bi jo pregnala iz soprogovega življenja. Motilo jo je namreč, da je največja ameriška televizijska zvezdnica v nekem trenutku postala oseba, s katero se je njen mož najpogosteje posvetoval.

In tako je po vsej sili poskušala načeti njun odnos, 'smrtni udarec' pa je zadala, ko je zavrnila Oprahino pomoč pri akciji za boj proti debelosti. Zavrnitev je pojasnila z besedami, da Oprah ni sposobna imeti pod nadzorom niti svoje postave! Očitno je Michelle v tej bitki zmagala, saj Oprah v kampanji za Barackov drugi predsedniški mandat ni bilo.

Ali podobna usoda kot priljubljeno televizijko čaka tudi privlačno pevko Beyoncé, bomo še videli, a za zdaj se zdi, da sta zelo dobri prijateljici. Pojavile so se celo špekulacije, da je prav zaradi njunega odličnega odnosa Beyoncé pripadla čast, da je na inavguraciji za Barackov drugi predsedniški mandat zapela himno.

Ko se je razvedelo, da je lepa temnopolta pevka himno zapela na plejbek, zaradi česar je nastal pravi škandal, Michelle vsega skupaj ni komentirala. Je pa bila zato zelo glamurozna na svečani manifestaciji. Vzporedno z vzponom Baracka Obame kot uglednega politika je Michelle pač postala del popularne kulture.

Jezna črna ženska?

Revija Essence jo je uvrstila med 25 žensk na svetu, ki najbolj navdihujejo, Vanity Fair med deset najbolje oblečenih, na seznamu najbolje oblečenih žensk na svetu pa se je znašla tudi po izboru revije People, pri kateri so pohvalili njen klasičen in zanesljiv videz. Zaradi usklajenega, a hkrati ne pretirano vsiljivega sloga jo primerjajo celo z Jackie Kennedy, zaradi discipline in skladnosti pa z Barbaro Bush.

Včasih je pogosto poudarjala, da je politika ne zanima, a sčasoma je našla svoje mesto v njej, kar tudi sama priznava. Govori se, da je v zakulisju njeno zavzemanje za moža včasih zelo glasno, obtožujejo jo celo, da je pripomogla k zamenjavi določenih ljudi, ki so bili Baracku blizu, a takšne in podobne trditve ostro zanika.

Včasih jo mediji opisujejo kot jezno črno žensko, a pravi, da je niti to ne prizadene več, ker se zaveda, da njena vloga, še zlasti v času predvolilnih kampanj, ne more biti vedno vsem všeč. Na žalost se je morala spopadati tudi z večjimi težavami, saj je pretrpela kar precej žaljivk na račun barve svoje kože, poleg tega pa je živela v strahu pred poskusom atentata na moža in družino.

Kot 44. ameriška prva dama se je osredotočila na teme, kot je pomoč družinam vojakov. Med prvim mandatom je s soprogom pogosto obiskovala ljudske kuhinje in zavetišča za brezdomce. Zaskrbljena za zdravje svojih otrok in Američanov na splošno se je posvetila tudi pomenu organske hrane, ki jo je začela celo sama pridelovati. Na določenem delu travnika so ji dovolili gojiti zelenjavo, po njenem prihodu v Belo hišo pa se v tamkajšnjih kuhinjah ustvarja izključno iz živil organskega izvora.

Ko gre za težave, povezane z debelostjo ameriškega naroda, je čedalje glasnejša, zelo pogosto poudarja pomen prostovoljstva in izobraževanja, saj je tudi sama svetel primer tega, da je ob kakovostni izobrazbi z dna mogoče priti do vrha. Kakorkoli že, Michelle Obama je prva Afroameričanka, ki je v zasebne sobane Bele hiše prišla kot gospodarica, in ne kot služkinja. Zgodovina pred njo in po njej v ameriškem svetu nikoli več ne bo ista.

Tim Jeras za revijo Story

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri