Antonio Banderas še nikoli ni bil videti bolje!

Antonio Banderas je prvi v Španiji rojeni igralec, ki je dosegel svetovno slavo in pridobil številne oboževalke po vsem svetu. Njegovo življenjsko pot sta zaznamovali predvsem soproga, ki jo obožuje, in stabilna družina.

Antonio Banderas še nikoli ni bil videti bolje! (foto: revija Story) revija Story
5. 2. 2012

Antonio Banderas, ki smo ga pred kratkim lahko gledali v drami Koža, v kateri živim, ki je ‘posodil’ glas glavnemu junaku v aktualni animirani družinski pustolovščini Obuti maček in ki ga lahko gledamo v akcijskem trilerju Izdana, je mednarodni igralski zvezdnik.

Ne ustraši se ničesar

Temperamentni Španec se ne boji sprejeti vloge, za katero mora neumorno trenirati več mesecev, da bi bil prepričljiv kot glasbenik v vzponu (Kralji mamba), profesionalni plesalec (Ulični tango), z mečem oboroženi iskalec pravice (Zorro) ali obsesivni revolveraš (Desperado). Težav mu ne predstavljajo niti francoski poljubi z moškimi (Zakon poželenja, Filadelfija) niti zapeljevanje najlepših žensk na svetu (Izvirni greh, Usodna ženska).

V bogati karieri je posnel več kot 80 filmov zelo različnih žanrov, produciral devet filmskih projektov in režiral tri.

Poleg tega je plesal v gledališču in prepeval nekatere od najbolj znanih filmskih melodij.

Ta latinski zapeljivec je dostojanstveno ‘zaplaval’ v 50. leta, njegove oboževalke po vsem svetu pa se strinjajo, da še nikoli ni bil videti bolje. Naslov lomilca ženskih src, ki pomeni tudi veliko breme, ga krasi tako na velikih platnih kot tudi zunaj njih, a danes njegovo srce bije za samo eno žensko.

José Antonio Domínguez Banderas se je rodil 10. avgusta 1960 v Málagi na jugu Španije.

Odraščal je v tipični katoliški družini ob mlajši sestri Chloe, očetu Joséju Domínguezu, policistu v španski gardi, in mami Ani Banderas, šolski učiteljici. V otroštvu je večino časa preživljal kot sovrstniki - na andaluzijskih travnikih se je preganjal za žogo in sanjal o karieri velikega nogometnega zvezdnika v kraljevem Realu iz Madrida, najljubšem klubu. Kljub velikemu talentu je zaradi resne poškodbe pri 14 letih moral opustiti nogomet. Po naključju je nogometne sanje zamenjal z igralskimi. Njegova ljubezen do nastopanja na sceni, igre in gledališča se je rodila, ko si je ogledal muzikal Lasje.

"Ko sem videl predstavo, sem takoj vedel, da si želim početi natančno to. Vedel sem, da nočem biti samo igralec."

Vpisal se je v igralsko-umetniško šolo v rojstnem mestu, se pridružil tamkajšnji gledališki skupini in začel igrati prve vloge. Začetki niso bili lahki. Nasprotno, po nastopu v predstavi Bertolta Brechta je bil celo aretiran! To je bilo obdobje zadnjih vzdihljajev diktature generala Francisca Franca, ki je bila osredotočena na centralizem, tradicionalne vrednote in zavračanje vsega, kar ni bilo špansko. Neprespana noč za rešetkami pa mu ni preprečila, da bi nadaljeval uresničevanje sanj, ampak ga je prisilila, da je začel svoje sanje širiti zunaj meja Málage.

Na začetku v manekenskih vodah

Pri 19 letih se je v želji, da bi si ustvaril igralsko kariero, preselil v Madrid.

Kot je na začetkih velikih karier že običajno, je denar služil kot natakar v restavracijah in barih, zahvaljujoč lepemu videzu pa je včasih dobil tudi kakšen manekenski posel. Privlačen videz je poskrbel, da je med pripadnicami nežnejšega spola postal zelo priljubljen. V tem obdobju je zamenjal lepo število deklet, kljub številnim kratkim zvezam pa mu zabava ni bila edini cilj. Ena od njegovih tedanjih punc, igralka Celia Trujillo, je izjavila, da je bil Banderas v zgodnjih 20. letih velik entuziast in rahlo hiperaktiven mladenič, ki se je lahko do ušes zaljubil v dekle, potem pa se je v nekaj dneh povsem ohladil. Če si je kaj želel, pa tega ni izpustil iz rok. Po njenih besedah jo je že po mesecu dni razmerja zaprosil za roko. V tem obdobju je dobil vzdevek ‘kralj noči’, saj pred svitanjem nikoli ni šel v posteljo, čas pa je preživljal v znamenju druženja z ljudmi z vseh področij. Situacija se ni veliko spremenila niti takrat, ko je postal uradno najmlajši član igralskega ansambla Španskega narodnega gledališča.

"Zaradi Antonia smo morali prekinjati gledališke vaje, saj so bile nekatera od njegovih številnih deklet igralke v ansamblu, z njim pa so se včasih sprle pred ali med vajami," je povedal režiser Miguel Gallego.

Medtem ko se je v zasebnem življenju kitil s slovesom strastnega ljubljenca žensk, pa je bila v filmih situacija povsem drugačna. Glavni razlog? Ekscentrični Pedro Almodóvar, takrat še režiser v vzponu, ki je imel kopico čudnih idej in mu je leta 1982 ponudil nenavadno vlogo v komediji Labirint strasti. Šlo je za vlogo Sadeca, islamskega homoseksualca in terorista! V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je njuno sodelovanje nadaljevalo še v štirih filmih, ki so razbijali seksualne, religiozne in družbene tabuje ter redno provocirali občinstvo. Filmski eksperimenti, ki mejijo na absurd, so danes sestavni del Almodóvarjevega opusa, a takrat še niso naleteli na odobravanje in priznavanje širokih množic. Še posebej pa ne na razumevanje Banderasove katoliške družine:

"Mojim staršem ni bilo všeč, kar sem delal. Z mamo sem imel hude prepire. Ko sem posnel Zakon poželenja, sem se skoraj leto dni bal pojaviti na domačem pragu."

V omenjenem filmu je namreč znova utelesil homoseksualca, ki brez predsodkov spoji ustnice s svojim ljubimcem za eno noč. To je bil eden od prvih eksplicitnih homoseksualnih poljubov v španski in evropski kinematografiji na splošno. V Matadorju je odigral vlogo mladeniča, obsedenega z ubijanjem in nasiljem, v Zveži me! pa psihično motenega moškega, ki ugrabi pornografsko igralko in jo namerava imeti v ujetništvu, dokler mu ne bo začela vračati čustev.

"Ko igralec sodeluje s Pedrom Almodóvarjem, mu mora povsem zaupati. Kdaj se ti zazdi, da te poriva z vrha planine in ti govori, da skočiš. Ti mu morda rečeš, da se boš vendar ubil, on pa ponovi, da skočiš in da mu moraš zaupati," pojasnjuje Antonio, ki se mu je zaupanje v Pedra še kako izplačalo. Mednarodno priznanje je prišlo s komično dramo Ženske na robu živčnega zloma, po kateri se je začel pojavljati na radarjih svetovnih filmarjev, producentov in agentov.

Madonna bi ga zapeljala

Njegovemu talentu se ni mogla upreti niti kraljica popa Madonna, ki je v dokumentarcu Truth or Dare jasno in glasno izjavila, da ga želi zapeljati, čeprav ve, da je poročen.

"Imel sem uspeh pri ženskah. Sem romantičen, kar me včasih skrbi, ker se mi zdi, da preostanek sveta ni na isti valovni dolžini. Hitro prepoznam ljubezen, ko jo vidim. Na primer, štiri dni po tem, ko sem spoznal svojo ženo, sem vedel, da se bova poročila," je v začetku devetdesetih povedal španski zvezdnik. Fatalna ženska je bila pet let mlajša Ana Leza, članica gledališke skupine Núrie Espert in hčerka igralke Conche Leza, ki jo je po neki vaji spoznal v gledališkem barčku. Začela sta s pijačo in pogovorom o predstavi, v kateri je tedaj igral, končala pa šest mesecev pozneje z zlatima poročnima prstanoma. Večno zvestobo sta si obljubila 27. julija 1987 v Madridu, poročna slovesnost pa je bila v madridskem hotelu Ritz.

"Hotel sem slaviti, najboljši način za to pa je bila poroka v Ritzu," je pojasnil ženin. Njegove prijatelje je hitropotezni zakon presenetil, omenjali so njegovo razuzdano preteklost in menili, da mlada Španka ni dorasla vlogi življenjske sopotnice uspešnega igralca. V praksi pa se je izkazalo nasprotno, saj je zakon trajal osem idiličnih let.

"Odkar sem spoznal svojo Ano, sem veliko srečnejši človek. Preden sem se poročil, sem mislil, da sem srečen, a v resnici se nisem zavedal življenja, bil sem nor in željan zabave s prijatelji v Madridu," je izjavil v intervjuju za Cosmopolitan leta 1994. Njegova žena je še vedno igrala v gledališču, a je veliko večjo pozornost posvečala njegovi karieri. Dolžna ni ostala niti svetovni zvezdnici Madonni. Po njeni prej omenjeni javni izjavi, da bi rada zapeljala Antonia, ji je prek medijev kratko in jedrnato sporočila:

"Tebi je moj mož morda všeč, jaz pa ga obožujem."

V največjo čustveno oporo mu je bila, ko je zbral pogum in odpotoval na drugo stran velike luže, česar Almodóvar ni podpiral.

"Počutil se je rahlo izdanega. Odšel sem do Pedrove hiše, ker sem mu hotel svojo odločitev sporočiti v obraz. Rekel sem mu: ‘To je priložnost, da grem v Hollywood. Nekega dne bom vnukom lahko razlagal, da sem posnel film za Warner Brothers.’ Ni bil ravno vesel, a na koncu je rekel, da je v redu," razlaga slavni igralec.

Prva pomembnejša vloga v ameriški industriji sanj je prišla z glasbeno dramo Kralji mamba režiserja Arneja Glimcherja, v kateri je igral glasbenika v vzponu.

Ker ni govoril angleško, se je celotnega besedila s pomočjo jezikovnega inštruktorja naučil na pamet, a sploh ni vedel, o čem pravzaprav govori. Kljub temu pa so bili filmski kritiki navdušeni. Veliki hvalospevi so prihajali tudi iz glasbene industrije, in sicer zahvaljujoč naslovni pesmi Beautiful Maria of My Soul, ki jo je mojstrsko izvedel v spremljavi skupine Los Lobos in si je leta 1992 prislužila nominacijo za oskarja v kategoriji najboljše originalne pesmi. Pozneje so mu ponudili še vlogo v drami Filadelfija režiserja Jonathana Demma, v kateri je ljubil z virusom HIV okuženega glavnega junaka, ki ga je upodobil Tom Hanks, v hvaljeni predelavi romana Anne Rice z naslovom Intervju z vampirjem pa je snubil mladega Brada Pitta.

"Zakaj ljudje s takšno lahkoto sprejemajo, da na velikem platnu lahko nekomu vzameš življenje, in se ne pritožujejo nad tem, ne morejo pa prenesti, da na usta poljubiš osebo istega spola?" se je spraševal na začetku kariere onstran luže, ki se ga še kako dobro spominja:

Kot bi začel od začetka

"Ko sem prvič prišel v Ameriko, se mi je zdelo, kot da začenjam od začetka. V Španiji sem nastopil v mnogo filmih, igral sem tudi naslovne vloge. Tam so igralski honorarji majhni in moraš veliko delati, da bi zaslužil dovolj za normalno življenje, včasih moraš igrati tudi v projektih, ki te ne zanimajo. Do tedaj ni bilo španskih igralcev, ki bi delali v Hollywoodu, zato so bili vsi v Španiji ponosni name. Bil sem kot mednarodni nogometni zvezdnik, ki se mora potruditi, da bi na najboljši možni način predstavil svojo deželo. Zdelo se mi je, kot da mi vsi govorijo, naj nikar ne zapravim priložnosti."

Priložnost, ki je nikakor ni želel zapraviti, mu je ponudil enfant terrible ameriške moderne kinematografije Robert Rodriguez.

Ameriški režiser, scenarist in producent mu je zaupal naslovno vlogo v filmu Desperado, v katerem je igral nekdanjega mariačija, ki se želi v neizprosnem svetu maščevati za umor ljubljene ženske.

Dolgolasi Banderas, mlada mehiška igralka Salma Hayek, s katero je pozneje sodeloval še v petih filmih, eklektična režija z mnogo akcijskimi scenami ter izvrstna glasba skupin Los Lobos in Tito & Tarantula so bili recept za uspeh. Film je v zelo kratkem obdobju osvojil občinstvo po vsem svetu in Banderasu zagotovil kultni status. Seveda pa je bil to le začetek prijateljsko-poslovnega sodelovanja z Rodriguezom, ki se je v naslednjih desetih letih nadaljevalo s filmoma Bilo je nekoč v Mehiki in Mali vohuni. Ni pa ga pozabila niti Madonna, ki je vztrajala, da prav on zaigra ‘pojočo’ vlogo v filmski predelavi Webberjevega muzikala o Eviti Perón. Evita, zgodba o življenju argentinske prve dame, je ustvarjalcem prinesla osem nominacij za oskarja, Banderasu pa nominacijo za zlati globus v kategoriji najboljšega igralca in mu odprla mnogo vrat v Hollywoodu. Madonna pa je - na svojo veliko žalost - znova prišla prepozno.

Tik pred začetkom snemanja Evite je igralec namreč končal snemanje komedije Dvojni zapeljivec, med katerim je spoznal Melanie Griffith, igral z njo in se na koncu vanjo tudi strastno zaljubil.

Začetek njune ljubezenske zgodbe je bil velik škandal, saj sta bila oba v dolgoletnih zakonih, on z igralko Ano Leza, Melanie, takrat mama dveh otrok, ki je imela za seboj že ločitev, pa z ameriškim igralskim zapeljivcem Donom Johnsonom. Boleča ločitev španskih zakoncev je bila pod povečevalnim steklom medijev, novinarji pa so Banderasa obtoževali nezvestobe in nespoštovanja svoje soproge.

Takšno je pač življenje

"Očitno je, da imam rad svojo ženo. To sem rekel pred duhovnikom in pričami. Toda življenje se spreminja. Ničesar si nisem izmislil in ne želim se opravičevati ves preostanek življenja. Če ljudje mislijo, da sem zloben fant, ker sem storil to, kar sem, je to v redu. Kaj naj naredim? Naj hodim od vrat do vrat in ljudem pojasnjujem, zakaj sem se ločil? Vsak ima težave v svoji hiši. Takšno je življenje," je govoril v tistem obdobju. Svetovni mediji so špekulirali o razlogih za ločitev in poleg očitnega razloga se je veliko govorilo in pisalo tudi o korenitih spremembah dotedanje gospe Leza Banderas. Ta se je med zakonom iz požrtvovalne ženske, ki se je bila na račun moževe kariere pripravljena odpovedati lastni, menda transformirala v čudno spiritualno žensko, ki je prisegala na budizem.

Melanie in Antonio sta se poročila 14. maja 1996 v Londonu, daleč stran od oči javnosti, reflektorjev in kamer.

Morda nista želela posipati soli na odprte rane svojih nekdanjih zakonskih partnerjev, morda pa radovednim novinarjem nista hotela dati novega materiala za pisanje. Obstaja pa še tretja možnost - morda nista hotela javno izpostavljati svetlolase neveste v petem mesecu nosečnosti. Melanie je že 24. septembra 1996 namreč povila zdravo deklico, ki sta ji starša nadela ime Stella. Družinica je nadvse srečna in zakon zvezdnikov traja že dobrih 15 let, kar je v hollywoodskih okvirjih že skoraj presežek. Res pa je, da tudi njuno razmerje ni povsem brez težav. Melanie se je več let borila z odvisnostjo od protibolečinskih zdravil in z obsedenostjo z zunanjim videzom, posledica katere so številne lepotne operacije.

"Hrepenenje po lepoti je res strašno. Prepovedal sem ji, da še kdaj obišče lepotnega kirurga. Zavoljo prihodnosti najinega zakona sva se s tem oba strinjala," je iskren Banderas. Kadar ga novinarji vprašajo, kakšna je skrivnost uspešnega zakona med dvema znanima osebama, pa skomigne z rameni in z nasmeškom odgovori:

"Če bi poznal skrivnost, bi napisal knjigo o tem in zaslužil. Če si v igralskem poklicu, biti poročen ni mala stvar. Obkrožen si s preveč prekrasnimi in zanimivimi ljudmi. Splača se biti potrpežljiv, saj s tem dobiš možnost, da se vedno znova zaljubiš v lastno soprogo. To se meni nenehno dogaja."

Povzeto po reviji Story

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri