"(2.del) Da sem lahko rodila doma, sem se morala odučit vsega, kar sem do takrat mislila in vedela o porodu, vsega, kar sem videla na televiziji,
pozabiti sem morala vse strašljive zgodbe, ki jih vsak, ki ima pet minut časa tako rad pripoveduje nosečnicam, morala sem se otresti vseh predsodkov, neresnic ... raziskat, se izobrazit, pretehtat ... dokler se nisem prikopala do svoje intuicije, svoje najbolj primitivne, prvinske biti, do svoje najbolj divje narave, kjer ni bilo več prostora za strah - samo za ZAUPANJE. Zaupanje vase, v svoje telo in v Luna. Samo tako sem se lahko predala temu divjemu, čudovitemu, svetemu, intenzivnemu plesu, kakršen je porod. Čutila sem kako se sram in ranjenost, s katero sem hodlila leta, dvigujeta, in prvič v življenju sem zagledala svojo pravo MOČ in LEPOTO. Zacelil je nekaj v zlomljenih delčkih mene in me sestavil nazaj v celoto.
V sebi sem zagledala vse vizionarke, svečenice, zdravilke, čarovnice, vidke, čuvarke zemlje, ki so to pot prehodile pred mano. Vse smo namreč potomke žensk, ki so rojevale doma. 99,9999999% naših ženskih prednic.
Porod je najbolj naravno stanje ženske, ne patologija. In za nizko rizično nosečnico ob prisotnosti usposobljene babice dokazano varen. Vsaka od nas ima v sebi globoko ukoreninjeno znanje, kako roditi življenje. Porod je v naših kosteh! Zato je IZBIRA kje, kako in s kom bomo rodile PRAVICA vsake ženske.
Zato ne prenesem več nasilja nad našimi telesi!
Ne prenesem nespoštljivega in pokroviteljskega odnosa!
Ne prenesem nezaupanja!
(nadaljevanje v naslednjem post-u👉🏼)"
){kind=link}