Aleš Sila: Številka 1 (ali vsaj tako piše na dresu:)

“Med tekmo izklopim vse, tudi navijač(ic)e, mi je pa všeč, če vem, da ste na tribuni.”

17. 1. 2011

Rojstni datum: 18. 6. 1987

Višina: 185 cm

Teža: 87 kg

Klub: HDD Olimpija

Položaj: Vratar

Običajno je zamaskiran in oblečen za ekstremne razmere. Rad ima znanstveno fantastiko in sanja o tem, da bi nekoč natreniral nevidnost. A ker nam ga je uspelo preobleči, lahko pripomnimo, da lahko posebne sposobnosti še počakajo in da bi ga rade še dolgo gledale – na ledu.

Aleš Sila je vratar HDD Olimpija – pa ne tisti na vhodu, ki te v ledeno dvorano ne spusti z orožjem na nogah (sumljivo visokimi štikli) in brez zelene majčke. Fant s čisto pravim priimkom je že drugo leto zapored tudi član slovenske hokejske reprezentance.

Vratarsko mesto je sila odgovorno in rezultat nič za nasprotnika pomeni, da Alešu ni nič ušlo za hrbet. To je položaj, ki zahteva dobre reflekse, hitrost in popolno koncentracijo. Včasih sem se spraševala, zakaj se vratar ne uleže v gol po dolgem in med tekmo ne popije kakšne kavice, zdaj pa vem, da plošček tudi drsi IN leti. Ker sem bila tam. In ta užitek privoščim tudi vam.

Moja hokejska pot … se je začela, ko sem imel sedem let. Od samega začetka sem vratar in moje moštvo je že ves čas Olimpija. Samo eno leto sem igral za mladinsko ligo v Ameriki – tja sem šel z namenom, da bi se potem vpisal na kolidž, pa se na koncu ni izšlo. Seveda vsak hokejist sanja, da bi zaigral tudi v NHL, a polna tivolska dvorana in možnost nastopa za reprezentanco nista nekaj, nad čimer bi se lahko pritoževal.

Hokejska sezona … je dolga in naporna. Je približno šest pripravljalnih tekem, 54 jih je v rednem delu lige Ebel, v play offu se igra na tri ali štiri zmage in to lahko pomeni še dodatnih 21 tekem. Olimpija je mlada ekipa, v ligi Ebel pa ni niti enega nasprotnika, ki bi ga lahko podcenjevali, zato je vsaka tekma zelo zahtevna. In potem je tu še državno prvenstvo. Pa letos bom najbrž spet v reprezentanci, tako da ... ob petkih pač ne hodim ven.

Hokej imam rad, ker … se na ledu preprosto najbolje počutim. To je edini prostor, kjer mi nihče nič ne more, tu se počutim svobodnega. Težko si predstavljam, da bi počel karkoli drugega. Ker sem najraje v hokejskih vratih, me za bančnim okencem najbrž ne boste nikoli videle. Ne predstavljam si, da bi bil nekje zaprt osem ur skupaj.

Poleg hokeja … imam rad tudi nogomet, rad si ogledam dobro nogometno tekmo, navijam za Juventus in Olimpijo, rad imam potovanja in dobre filme, rad sem s punco in v družbi, čeprav tu in tam divje potrebujem svoj mir.

Puncam bi hokej moral biti všeč … zaradi hokejistov in vzdušja na tekmi. To je super šport, hiter in adrenalinski, na tekmah pa je res dober šov. (www.hdd-olimpija.com)

Besedilo: Tina Torelli, fotografija: Ivana Krešić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri