Ti (že) zmanjkuje časa za dojenčka?!

Za to obstajajo najprimernejša leta (20–30), ki pridejo in gredo hitreje, kot bi si mislila.

27. 1. 2011

A ni le biološka ura tista, ki določa, kdaj je pravi čas za otročička, zanj bi verjetno rada živela tudi v osrečujoči partnerski zvezi, rada bi imela dobro službo in svoj dom … Prav zato smo biološko uro prilagodili vsem drugim dejavnikom sodobnega življenja in ugotovili, da so dandanes najprimernejša leta za to, da postaneš mamica, 25–35.

Tvoje desetletje za spočetje (glej grafikon v fotogaleriji)

Zakaj je med 25. in 35. letom najboljši trenutek za tvoj veliki trebušček?

  • 20 let – Tvoja plodnost je visoka, toda življenje v zgodnjih dvajsetih je po navadi vse, razen stabilno.
  • 25 let – Zdaj si že zrelejša: začenja se prvovrstno desetletje delanja otročičkov.
  • 30 let – 100 tisoč jajčec, ki si jih imela pri petindvajsetih? Pri tridesetih jih je le še 50 tisoč.
  • 35 let – Ko se to prvovrstno desetletje končuje, se viša število abnormalnih jajčec.
  • 40 let – Pri štiridesetih je jajčec, s katerimi si rojena, ostalo le še 10.000. Tudi zdaj je mogoče imeti otroka, toda možnosti za uspeh so boleče majhne.
  • 45 let - ...

Medtem ko imajo zvezdnice otroke v štiridesetih in se ogromno govori o napredkih na področju plodnosti, je razumljivo, da 20-letnice gledajo na rojstvo otroka kot na nekaj, kar z lahkoto prestavljajo. Toda kljub informacijam, ki jih dobivaš predvsem z branjem rumenih strani, to preprosto ni res ‒ biološka ura obstaja in ženske se je morajo zavedati, opozarjajo zdravniki.

Biološka ura ima še vedno najpomembnejšo vlogo

In ja, tudi zvezdnice se bojujejo s svojimi biološkimi urami, le da imajo to srečo, da si lahko privoščijo drage in zahtevne terapije za plodnost, za katere pa ne želijo, da bi vedel širni svet, zato naslednji stavek vzemi zelo resno: Prvovrsten čas za spočetje in rojstvo zdravega otroka je 10-letni čas med 25. in 35. letom. To ne pomeni, da te mora zgrabiti panika, če si stara 35 in pol ter še vedno nisi našla moškega, s katerim bi si želela ustvariti družino, ali pa jih šteješ 21 in s fantom že močno hrepenita po otročičku. Vendar to pomeni, da se moraš dobro zavedati najnovejših raziskav na področju plodnosti in da moraš biti realna glede svojih zmožnosti.

Tiktakajo zdrava plodna jajčeca

Leta med 25. in 35. so idealna, ker je telesna sposobnost za zanositev še precej visoka. Če nezaščiteno seksaš med 20. in 30. letom, imaš približno 30 odstotkov možnosti, da boš zanosila v enem menstrualnem mesecu. Te možnosti se zmanjšajo na 20 odstotkov od 30. do 35. leta. Padec v odstotkih pa je med 37. in 39. letom že precejšen – pri teh letih imaš le še 15 odstotkov možnosti, da boš zanosila v enem menstrualnem ciklusu. Od 39. leta se odstotki le še močno nižajo – ko boš upihnila 40 svečk, boš imaš le še 5 odstotkov možnosti, da boš zanosila v enem menstrualnem mesecu.

Razlog, zakaj si tako plodna med 'desetletjem za delanje otročičkov', je večinoma povezan s številom in kakovostjo tvojih jajčec. Jajčeca naravno odmirajo vse tvoje življenje; rodila si se s približno dvema milijonoma jajčec; pri petindvajsetih jih imaš okoli 100 tisoč, pri tridesetih okoli 50 tisoč, do štiridesetega pa le še 10 tisoč.

A glavne vloge ne igra le število jajčec, temveč tudi njihova kakovost: jajčeca starejše ženske so bolj odporna proti znakom za ovulacijo in več možnosti je, da so abnormalna, kar preprečuje, da se razvijejo v zdrave zarodke, v tem času pa se močno poveča tudi stopnja tveganja za Downov sindrom pri otroku.

Pri ženskah po 35. letu je več možnosti, da bodo imele v nosečnosti zdravstvene težave, kot sta nosečniška sladkorna bolezen in visok krvni tlak, zaradi česar je vzdrževanje nosečnosti veliko težje, zavedati pa se moraš še nečesa – tudi postati dobra mamica ni mačji kašelj – prvo leto z dojenčkom te lahko zelo izčrpa, ko pa pomisliš, koliko boš stara, ko bo mulček prišel v puberteto in kakšni izzivi te čakajo takrat, si verjetno ne želiš, da bi bila v najbolj norih letih otroku lažje babica kot mama.

Štejejo tudi bolezni

Na možnosti za zanositev močno vpliva tudi tvoje zdravje tam spodaj. 20- in 30-letnice so manj dovzetne za motnje, kot so maternični fibroidi – benigne izrastline na stenah maternice, ki lahko izrinejo oplojeno jajčece in mu preprečijo, da se vsadi. Mlajše ženske so prav tako imele manj časa za to, da bi si nabrale dolgoročne posledice spolnih bolezni klamidije in gonoreje.

"Če ju ne zdravimo, po navadi čez leta ta okužba povzroči brazgotinasto tkivo, ki se nabere v jajcevodih in tako deloma ali popolnoma ovira semenčicam dostop do jajčeca,« opozarja mag. Stanko Pušenjak, dr. med., ginekolog in porodničar, in dodaja: »Po 30. letu začnemo nabirati posledice svojega bolj ali manj premišljenega ali tveganega življenjskega sloga v mladosti, saj se začnejo kazati prvi znaki staranja in se pri ogroženih  začnejo najzgodnejše oblike degenerativnih sprememb (obraba sklepov in hrbtenice, oslabljena mišična moč, večja telesna teža, kronične bolezni, ki so posledica presnovnih sprememb, ipd.), ki lahko slabšajo izhodišče za zdravo in brezskrbno nosečnost."

Pomembna je čustvena zrelost

Biologija pa ni edina stvar, ki šteje. Čeprav si v poznih najstniških in zgodnjih dvajsetih letih zelo plodna, verjetno takrat tvoje življenje ni dovolj stabilno, da bi bila idealna mamica, v tem času pa tudi še nismo dovolj sposobni za velike življenjske odločitve: raziskave namreč kažejo, da se del možganov, ki je zadolžen za dobro presojo, dokončno razvije šele pri 25 letih. Morda je to razlog, zakaj je manj verjetno, da se bodo ločili pari, ki čakajo s poroko do 25. leta. Takrat boš imela boljšo predstavo o tem, kakšen moški je pravi zate … Po 25. letu se ti bo življenje bolj umirilo: končala boš šolo, izginila bo potreba po žurih do treh zjutraj in zaslužila boš toliko, da boš lahko skrbela za družino, poleg tega boš že nabrala nekaj izkušenj in morda tudi napredovala na karierni lestvici (kar je med nosečnostjo in takoj po rojstvu otroka precej težko).

Seveda pa poslušaj svoj notranji glas

Seveda lahko postaneš mamica tudi v poznih tridesetih in štiridesetih.

"V zadnjih letih opažamo, da starejše nosečnice, ki pred nosečnostjo ustrezno skrbijo za zdrav način življenja, niso preutrujene in zdelane, so zadovoljne ter imajo obilico življenjske energije ter volje, v marsičem prekašajo mlajše kolegice, saj v nosečnost pogosto niso potisnjene iz 'neprevidnosti' ali 'po naključju', temveč se za nosečnost praviloma odločajo zavestno, načrtovano, in zato v mnogo stvareh z manj osnovnimi problemi, kot so služba, bivalni prostori, materialne dobrine ipd., ki sicer za dobro materinstvo niso nujni, pomagajo pa lahko k bolj sproščeni nosečnosti z vsemi doživetji, ki jih takšna nosečnost lahko daje. Sam dajem prednost zaželeni in skrbno načrtovani nosečnosti v stabilni partnerski zvezi po 40. letu pred nezaželeno, vsiljeno ali nesrečno nosečnostjo v morda nepremišljeni partnerski zvezi pred 20. letom," pravi Pušenjak, ki pa obenem opozarja, da gre pri teh letih tudi za veliko igro številk.

Če boš odločitev, da boš imela (nekoč) otroka, odlagala preveč dolgo, lahko priložnost biti mamica preprosto zamudiš.

Ne dovoli, da te naslednji dejavniki prevarajo

Če si na podlagi naslednjih znakov prepričana, da si – ali nisi – pripravljena, še enkrat premisli.

Dejavnik: Pravkar 'rojene' raznežene mamice te na smrt dolgočasijo.

Realnost: Če moraš poslušati mamico, ki ti na dolgo in široko govori o svojem otroku, je to lahko zate pravo mučenje. Toda to nikakor ne vpliva na to, kako močno boš ti navdušena nad svojim otrokom, ko boš postala mamica.

Dejavnik: Na živce ti gre, če otrok na javnem mestu joče.

Realnost: Razdražljivost ne pomeni, da boš slaba mamica, temveč le to, da imaš pač ušesa.

Dejavnik: Služba in preostale obveznosti ti ne dopuščajo nič prostega časa.

Realnost: Večina novonastalih staršev najde čas, da naredi vse, kot je treba.

Dejavnik: Niti sanja se ti ne, kaj novorojenček potrebuje ali želi.

Realnost: Veliko novih mamic začne tako, da ničesar ne ve, a se hitro naučijo, kaj so potrebe otročička, poleg tega obstajajo za mlade starše (brezplačne) šole za starše ter knjige in revije z neskončno nasveti.

Dejavnik: Pari z otroki, ki jih poznaš, so videti zavidljivo povezani.

Realnost: Dojenček veliko verjetneje razdruži slab par, kot pa da bi ga zbližal.

Dejavnik: Si ljubeča mamica svojemu hišnemu ljubljenčku.

Realnost: Skrbeti za potrebe kužka je veliko manj stresno kot biti odgovoren za dojenčka.

Resnica o posegih za plodnost

Zavedaj se, da posegi za plodnost niso ravno preprosti pa tudi poceni ne.

"Z ginekologom bosta začela iskati ustrezno pomoč za zanositev, če ti ni uspelo zanositi v najmanj 12 mesecih neuspešnih prizadevanj z rednimi spolnimi odnosi na vsaj dva do tri dni.

In čeprav bereš o tem, da zvezdnice jemljejo hormonske dodatke, da bi rodile dvojčke, strokovnjaki to močno odsvetujejo:

"Romantično željo dobiti dvojčke odsvetujem, saj lahko prinese kar precej neprijetnih pa tudi zdravju škodljivih posledic, predvsem otrokoma. Če nič drugega, je verjetnost prezgodnjega poroda pri dvojčkih kar desetkrat večja kot pri enojčkih. Prezgodnje rojstvo pa je najpomembnejši dejavnik tveganja za smrt in trajno invalidnost otrok," opozarja Pušenjak.

Preveri vse možnosti zase

Če ne moreš in ne moreš zanositi, odtipkaj www.neplodnost.info/ziva/portal/, kjer boš izvedela vse o posegih, pregledih in pridobila druge informacije, povezane z neplodnostjo.

Nisi prepričana, ali si že pripravljena na otroka?

"Če si v dvomih, ali je zdaj pravi čas, da opustiš kontracepcijo in rečeš ja materinstvu, če se sprašuješ, ali boš sploh znala potolažiti novorojenčka, če pa ga še nikoli nisi držala v naročju, in če nisi popolnoma prepričana, ali bo tvoj partner, ki je tako čudovit ljubimec, tudi krasen očka, ter potrebuješ podporo, nasvet ali usmeritev, pokliči na telefonsko številko Združenja Naravni začetki  01 544 34 79 in se dogovori za svetovalno srečanje (www.mamazofa.org). S pomočjo svetovalke bo tvoja odločitev lažja," te spodbuja, da s strokovno pomočjo najdeš svojo pot dr. Zalka Drglin, svetovalka in vodja programov pri Združenju Naravni začetki.

Za pomoč pri pripravi članka in strokovni pregled se zahvaljujemo mag. Stanku Pušenjaku, dr. med., ginekologu in porodničarju.

Petra Arula

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri