Knjižica za zdravo kožo

Dobro veš, da so sončni žarki glavni krivci za nastajanje gub, pegic, morda pa se ne zavedaš, da preveliko in ponavljajoče se izpostavljanje soncu pomeni grožnjo tudi za zdravje: kožnega raka. Za boleznijo v zadnjih letih zboli vedno več ljudi, zato je še toliko bolj pomembno, da se naučiš pravilno obnašati na soncu.

25. 5. 2006

Zagotovo poznaš informacije s svarili: v najbolj vročih urah dneva se skrijte v senco, uporabljajte izdelke za zaščito pred soncem, izogibajte se uporabi solarijev. Toda kljub neštetokrat ponovljenim priporočilom ni na plažah nič manj napol golih telesc, ki se ure in ure pražijo in obračajo na soncu, kot to počnemo s čevapčiči na žaru.

Če si tudi ti prizadevaš čim bolj ogoreti, te moramo na nekaj opozoriti: s pogostim nastavljanjem močnemu soncu dobesedno izzivaš, da zboliš za kožnim rakom. Zveni kruto, toda takšna je ta bolezen. Kožni rak je eden od najbolj razširjenih med rakavimi obolenji. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je pojav nemelanomskega raka kože, kamor sodita bazalno celični in ploščato celični karcinom, na drugem mestu med rakavimi obolenji, tako pri ženskah kot moških.

Podatki so sami po sebi dovolj zgovorni, da se zavemo potrebe po preventivnem ukrepanju. Še pred 20 leti je bil kožni rak bolezen starejših, danes pa ni nič nenavadnega, če iz ust dvajset- ali tridesetletnice slišimo, da je zbolela za rakom kože. Vzrok, da je sončenje postalo nevarnejše kot pred leti, je v glavnem tanjšanje ozonske plasti, zaradi česar zemeljsko površje dosegajo večje količine ultravijoličnih žarkov.

Deloma pa je za večji pojav kožnega raka kriva današnja družba, ki porjavelost razglaša za lepotni ideal in znamenje zdravega videza. To je razlog, da mnogi še vedno brezskrbno poležavajo na soncu sredi dneva in tudi za to, da je obiskovanje solarijev postalo tako priljubljeno skozi vse leto, čeprav so znanstveniki dokazali, da uporabniki solarijev dokazano bolj tvegajo za obolenjem za kožnim rakom.

Preidimo zdaj k bolj razveseljivemu dejstvu: kožnega raka lahko preprečiš – če boš našla pravo ravnotežje med užitki v gibanju na prostem in dejavniki tveganja. Preden pa se odločiš za ta pomemben korak, si preberi, kaj dejansko povzroča poškodbe kože. Presenečena boš, koliko prepričanj, ki so globoko zakoreninjena v nas, je zmotnih.

Sončna opeklina naredi več škode kot porjavelost kože

Večina ljudi je prepričana, da je rjavo obarvana koža zdrava, zato te bo morda presenetilo dejstvo, da je ogorelost prav tako škodljiva za kožo kot rdeča opeklina. “Vsaka porjavelost pomeni znak poškodbe kože,” poudarja mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz Dermatološkega centra Parmova v Ljubljani. Ob izpostavljanju UV-žarkom (naravnega ali umetnega izvora) se v koži sprožijo različni biološki procesi, ki puščajo resne posledice.

Najpomembnejše med njimi so zagotovo poškodbe genetskega materiala, ki jih obrambni mehanizmi v določeni meri sicer lahko popravijo, kadar pa ti odpovedo, oziroma če je škodljivih dejavnikov preveč, lahko pride do nastanka rakavih celic in razvoja kožnega raka.

In ker smo ravnokar pojasnili, da je porjavelost enako resna poškodba kot opeklina, naj razjasnimo še eno ‘boso’ o sončenju: da je treba pred poletjem v solarij zaradi pridobitve osnovne barve. To ne drži, zaščita, ki jo nudi v solariju pridobljena barva kože, je zelo majhna in omejena, piše v zloženki, ki jo je lansko leto izdalo podjetje Vichy v sodelovanju s strokovnimi društvi in institucijami. “Zapomniti si je treba, da se škodljivi učinki delovanja UV-žarkov v koži seštevajo prek celega življenja, koža namreč ničesar ne pozabi, zato je vsako dodatno izpostavljanje nepotrebno in škodljivo”.

Posledice sončenja se pokažejo šele čez več let

Čeprav je nemogoče natančno napovedati, koliko časa mine, preden se na koži pojavijo razne spremembe, kot so drobne gubice, razširjene žilice, pigmentne lise in pegice, so nekatere raziskave pokazale, da te lahko nastanejo že nekaj tednov po izpostavljanju UV-žarkom. Sončni žarki povzročijo kopičenje pigmenta v kožnih celicah. Povzročajo pa tudi poškodbe kolagenskih vlaken, ki dajejo koži elastičnost.

Ko se to zgodi, ne moreš storiti ničesar, kar bi lahko koži povrnilo prejšnje stanje, lahko le še preprečiš nadaljnjo škodo. Zato ti svetujemo, da se izogibaš močnemu soncu, kolikor je to mogoče – če ne gre drugače, pa se vsaj redno in pravilno namaži s primernim sredstvom za sončenje z zaščitnim faktorjem najmanj 15, preden se odpraviš ven. Da si bo koža hitreje opomogla po napadu škodljivih sončnih žarkov, poskrbi za ustrezno prehrano. Še posebej priporočljivi v poletnih dneh so paradižnik, korenje in lubenica. Vsebujejo betakaroten, ki ima pomembno vlogo pri vzdrževanju in obnovi kožnih celic.

Da ga telo bolje izkoristi, zaužij te sadeže skupaj z majhnimi količinami maščobe – zadostuje že nekaj orehov ali oljčnega olja. Prvovrstna je tudi hrana, v kateri je veliko cinka, saj ta skupaj z vitaminom C pospešuje tvorbo kolagena. Predlog za lepotni zajtrk: ovsena kaša z borovnicami in lešniki.

Če je koža pokrita z oblačili, se ti ni treba namazati s kremo za sončenje

Nedvomno je bolje, da se na plažo odpraviš v ohlapni majici z dolgimi rokavi, kakor da imaš roke in zgornji del telesa gole. Res pa je, da tanke bele tunike, kakršne nosimo v poletnih mesecih, nudijo zaščito pred soncem s samo zaščitnim faktorjem SPF 7. To pomeni, da bo koža postala pordela po 70 minutah izpostavljanja soncu (osebo s svetlo poltjo, ki se ne zaščiti, opeče opoldansko sonce po približno 10 minutah; če to število pomnožiš s številko zaščitnega faktorja SPF, ki jo nudi oblačilo ali krema, izveš, koliko časa si lahko na soncu, ne da bi te opeklo.)

Večina poletnih oblačil nudi le malo zaščite, ker so narejena iz bombaža ali poliestra, ki pa nista dovolj gosto tkana, da bi ščitila kožo pred UV-svetlobo. S tem ne trdimo, da so kreme za sončenje edino zaščitno sredstvo, ki ga potrebuješ; dermatologi menijo, da je uporaba primernih zaščitnih sredstev z oznako SPF najmanj 15, kot tudi z oznako PFA, skupaj z oblačili iz gosto tkanih tkanin, najpametnejši način zaščite pred soncem. Več zaščite pred UV-žarki nudijo temnejša oblačila.

Še nekaj potrebnih pripomočkov za zaščito pred soncem: kapa s širokimi krajci, ki nudi dobro zaščito obrazu, uhljem in vratu (in ne slamnik, kakršnega nosi tvoja stara mama) ter zaščitna sončna očala, ki nudijo 99 % ali 100 % zaščito pred UV-žarki.

Če nisi neposredno izpostavljena soncu, si lahko brez skrbi

Na žalost bi te moralo zaskrbeti o škodljivih učinkih UV-žarkov vsakič, ko stopiš ven. Sedemdeset odstotkov sevanja namreč prodre skozi oblake, zato je tveganje za poškodbe kože v oblačnem vremenu skoraj tako visoko kot v jasnem. Podobno je z meglo in vodo. Od 60 do 80 odstotkov UVA- in UVB-žarkov lahko v bistri vodi prodre do 30 cm globoko. “Zato se moramo zavedati, da tudi med plavanjem v vodi nismo na varnem,” opozarja dr. Adamičeva.

Ultravijolični žarki se od vode tudi odbijajo, in sicer 100-odstotno, zato te ob bazenu ali morju lahko opeče, četudi si v senci in imaš kožo pokrito. Prav tako se sončni žarki odbijajo od površin, kot so pesek, beton in trava, zato se vedno zaščiti s kremo za sončenje, ne glede na to, v kolikšni meri in koliko časa boš izpostavljena posredni svetlobi.

Naslednji spodrsljaj v povezavi z zaščito pred soncem: mišljenje, da kreme za son­čenje ni treba uporabljati med zimskimi meseci. Čeprav je res, da sončni žarki decembra in januarja niso tako močni kot julija, se veliko poškodb kože zgodi prav pozimi, predvsem če si pogosto na smučišču.

Najbolj šokantno od vsega pa je, da ne glede na letni čas ali nizko nadmorsko višino ne moreš uiti nevarnosti niti doma. UVA-žarki zlahka prodrejo skozi steklo, naj bo to okno v delovni sobi ali vetrobransko steklo. Če preživiš veliko časa ob oknu ali v avtomobilu, se zaščiti s kremo za sončenje tako, kot če bi bila zunaj.

Pigmentna znamenja lahko zdravnik odstrani, še preden se iz njih razvije melanom

Težava pri takšnem mišljenju je le, da veliko ljudi pride na pregled k dermatologu, ko je pigmentno znamenje že lahko rakavo (melanom). Maligni melanom raste zelo hitro: od pojava sprememb na obstoječem pigmentnem znamenju na koži do melanoma lahko preteče le nekaj mesecev. Res pa je, da več kot polovica melanomov nastane na koži, kjer pred tem ni bilo pigmentnega znamenja. Zato je še posebej pomembno, da se naučiš redno in natančno opazovati.

Če se melanom ni razširil na preostale predele telesa, je verjetnost petletnega preživetja glede na podatke Ameriškega združenja za raka 98-odstotna. Če pa so melanomske celice prisotne v bezgavkah, se možnosti preživetja zmanjšajo na 64 odstotkov (bazocelularna in ploščatocelična vrsta kožnega raka se zelo redko razsejeta po telesu, tako kot se malanom, čeprav so lahko spremembe enako usodne, če jih zanemarimo.)

Zapomni si, da je v večini primerov kožnega raka mogoče preprečiti, zato se zdi precej nespametno, da bi odlagala s pregledom pri dermatologu, če bi opazila kakršno koli spremembo na pigmentnem znamenju ali če bi kjer koli na telesu opazila na novo nastalo nenavadno pigmentno raščo.

V solarijih pridobimo porjavelost na varen način

Prav osupljivo je, koliko žensk redno obiskuje solarij v trdnem prepričanju, da je takšno sončenje varnejše. Toda solariji so vsaj toliko škodljivi kot sonce. UV-svetilke v solarijih oddajajo desetkrat več UVA-žarkov kot sonce. Zato strokovnjaki ocenjujejo, da ima 20 minut sončenja v solariju enako škodo za kožo kot 3 ure na prostem.

Vrsta raziskav dokazuje povezavo med uporabo solarijev in nastankom kožnega raka. Ena od teh je študija, ki so jo leta 2001 opravili na univerzi Johns Hopkins, s katero so odkrili, da je deset obiskov solarija dovolj, da se na koži pojavijo spremembe, ki so značilne za kožnega raka. V reviji Journal of the National Cancer Institute so leta 2002 objavili rezultate raziskave, ki so pokazali, da se je pri uporabnikih solarija tveganje za nastanek ploščato celičnega karcinoma zvečalo za ena in pol, pojavnost bazalno celičnega karcinoma pa za 50 odstotkov. Norveška in švedska raziskava iz leta 2003 pa je pokazala, da se je pri ženskah, ki so obiskovale solarij enkrat ali več na mesec, zvečala nevarnost malignega melanoma za 55 odstotkov.

Čeprav pri sončenju v solariju ne pride do nastanka opeklin zaradi nadziranega odmerjanje sevanja, lahko izpostavljanje umetnemu viru ultravijoličnih žarkov povzroči več poškodb na koži (gubice, pigmentne lise in razširjene žilice) zaradi visoke koncentracije UVA-žarkov. Poleg tega se z letala opazi, da oseba hodi v solarij, ker ima koža videz usnja. Ali to pomeni, da bo v modo prišel odtenek kože, kakršnega ima pravljična Sneguljčica, ne bi mogli trditi. Svetujemo pa vsem, ki bi na vsak način rade ogorele, da si za pridobivanje porjavelosti raje izberejo kakovostne izdelke za samoporjavitev, ki varno in učinkovito obarvajo kožo že po nekaj urah.

Faktor SPF, ki ga vsebujejo nekatere kreme, nudi dovolj zaščte

Lepotilne izdelke z zaščitnim faktorjem SPF oglašujejo skoraj tako, kot da bi jih naredili v nebesih. Na žalost ti izdelki običajno nimajo dovolj visokega zaščitnega faktorja SPF – najmanj 15 – ki bi kožo ščitil pred soncem posebej dolgo. Poleg tega se ta sredstva v kožo ne vpijejo tako dobro kot losjoni, zato se lahko zgodi, da nekateri deli obraza ostanejo nezaščiteni in dovzetni za poškodbe, ki jih povzročijo UV-žarki. Druga težava, ki se pojavlja pri kozmetičnih sredstvih s SPF-jem, pa je, da mnoga ne vsebujejo vseh filtrov za zaščito pred soncem. To pomeni, da številni izdelki vsebujejo samo faktor SPF, ki daje zaščito pred UVB-žarki, nimajo pa tudi faktorja PFA, ki ščiti pred UVA-žarki.

Amrak Zalokar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri