Pacientom, ki okrevajo po možganski kapi, bodo z namenom okrevanja kmalu predpisovali tudi posebne terapije s petjem. Zadnje raziskave kažejo, da petje lahko pomaga povrniti sposobnost govora.
Znano je, da so za petje zadolženi drugi možganski centri kot v primeru govora, kar se je izkazalo za potencialno ugodno okoliščino v primerih okrevanja pacientov, ki jih je prizadela možganska kap.
Izkazalo se je, da pacienti, ki po kapi ne morejo govoriti, lahko - vendarle - še vedno pojejo. Večina možganskih centrov, ki kontrolirajo gibanje, in tistih, ki kontrolirajo sluh, je namreč lociranih v levi možganski polovici.
Desna pomaga levi
“... žal pa obstaja manjši kratek stik med levo in desno polovico možganov,” pravi prof. nevrologije, Gottfried Schlaug, vodja raziskave, katere izsledke so nedavno predstavili v San Diegu.
“ Desni možganski centri namreč niso povsem vpleteni v vse procese leve polovice možganov, kar se izkaže za problematično v primeru izgube sposobnosti govora, saj je zanjo bolj ali manj zadolžena predvsem leva polovica možganov. In ko je ta zaradi kapi prizadeta, ima desna možganska polovica kar precej težav (pri nadomeščanju prizadetih funkcij).”
Seanse s petjem
In ker so nekatere predhodne raziskave možganov že pokazale, da je center za petje mogoče razvijati (dokaz so profesionalni pevci, ki so nadpovprečno razvili svoje možganske centre za petje), je Schlaugova raziskovalna ekipa prišla na idejo, da bi v zdravljenje pacientov lahko uvedli terapevtske pevske seanse.
Svoje varovance so pričeli učiti, da lahko - sicer običajne stavke in besede, ki bi jih v normalnih okoliščinah izgovorili – enostavno zapojejo in to v posvem preprostih melodijah.
Prof. Schaug je povedal, da so se glasbene terapije izkazale kot nadvse učinkovite. Pacientom so namreč pomagale, da so s petjem izrazili to, kar bi sicer – če bi lahko – povedali. Tako je npr. pacient, ki je zaradi kapi izgubil dar govora, s pomočjo enostavne melodije končno lahko izrazil svoj:
“Žejen sem!”
Raziskovalci so ugotovili tudi, da glasbeni trening spodbuja k aktivnosti tudi druge predele možganov in z njimi druge sposobnosti, ki niso nujno povezane z glasbeno angažiranostjo (npr. branje).
Več o tej zanimivi raziskavi si lahko prebereš tukaj.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
