Grozljivo, kaj vse se lahko nahaja v hrani, ki jo uživamo!

GSO, kemično obdelano ... ko stopim v trgovino, me vse mine, v hrani rada uživam in res ne maram misliti na vse strupe, ki so jih stisnili vanjo, da bi bila bolj sveža, mehka, rahla.

Grozljivo, kaj vse se lahko nahaja v hrani, ki jo uživamo! (foto: Jefrey Westbrook) Jefrey Westbrook
12. 3. 2016

Danes zjutraj mi je prijateljica nutricionistka poslala e-pošto s seznamom hrane z GSO, ki jo prodajajo na policah vseh naših trgovin. Tudi meni ljubih čokoladic in kave, in kar je še hujše, ogromno znamk s priljubljeno otroško hrano.

Zraven je poslala še sliko miši, ki jih hranijo s takšno hrano – njihovi tumorji so dobesedno grozljivi!

Pred dobrim letom sem lektorirala navodila za uporabo pesticidov za kmete in od takrat si solato, paradižnike in kumarice, ki se lesketajo pred menoj v trgovini, na daleč ogledam in kupujem, če le imam možnost, ekološko pridelano hrano. Pa čeprav mi prijateljice pravijo, naj ne bom naivna in da za hrano zapravim absolutno preveč.

Prišlo je celo tako daleč, da ko v trgovini zmanjka jajc z organsko oznako, tistih iz konvencionalne pridelave ne kupim in raje počakam, da dobijo novo zalogo. S piščanci (in jajci) pod žarnicami sem opravila že kot majhna deklica.

Tiste, s katerimi nam je napolnila prtljažnik babica s podeželja, sva s sestro oboževali, ko pa jih je zmanjkalo in je mama zavila po piščanca v trgovino, sva po prvem grižljaju le odmaknili krožnik.

Danes ne jem več mesa. A prepričana sem, da so kupljeni piščanci danes še bolj brez okusa, razen če niso obdelani z ojačevalniki okusa in drugimi aromami.

Ali so moji strahovi upravičeni in kako naj se v trgovini znajdem med vsemi oznakami?

Za strokovno mnenje sem povprašala dipl. živilsko tehnologinjo Vero Simončič, ki pravi, da je branje deklaracij ne glede na oznake na izdelku obvezno.

"Ker je preverjanje vsake sestavine posebej precej zamudno dejanje, si branje poenostavi tako, da se izogibaš izdelkom, ki imajo na deklaraciji več kot pet sestavin.

Sestavine na prehranskih izdelkih so namreč navedene po padajočem vrstnem redu. Na prvem mestu je sestavina, ki je je v živilu največ, na zadnjem pa tista, ki je je najmanj. Tako so po navadi na prvih treh do petih mestih tiste prave sestavine, potem pa v večini primerov sledijo različni (umetni) dodatki.

Več sestavin ko vsebuje zapakirana hrana, bolj je (najverjetneje) predelana. Če upoštevaš pravilo 'največ pet', se umetnim dodatkom v veliki večini izogneš," je praktična Simončičeva, ki nam je odgovorila tudi na vsa vprašanja pod oznako znanost.

Kaj so GSO oziroma gensko spremenjeni organizmi?

GOVORICE: O GSO krožijo grozljivke o velikanskih tumorjih, vedno večjem številu rakov in ne nazadnje zemlji, posejani z organizmi, ki so jih zasadile korporacije, ki škropijo s svojimi škropivi, medtem ko rastline, ki so od nekdaj hranile človeštvo in živalstvo, izginjajo.

Američani izdelke z GSO-ji brez večjega pompa prodajajo v trgovinah, in ko v restavraciji sredi New Yorka naročiš lososa, si skoraj lahko prepričana, da tvoj krožnik diši po gensko spremenjenem lososu z gensko spremenjenim paradižnikom, ki je tako nesramno sladek, da je – če si iskrena – zelo okusen in se resnično enkratno poda zraven kosa tvojega GSO-lososa.

V Evropi so GSOji prepovedani, a vedno bolj se širijo govorice, da s čokoladico Mars ali Twix poješ tudi GSO, da o verigi McDonald's ne govorimo.

ZNANOST: "GSO so organizmi, ki imajo v svoj genom vgrajen DNK tuje vrste. Denimo gensko spremenjena koruza ima vgrajeno DNK bakterij. Gre za postopek, ki v naravi ni mogoč. Ne smemo ga mešati s križanjem oziroma žlahtnjenjem rastlin (ki tudi lahko poteka na genetski ravni).

V EU (za zdaj) za živila z GSO velja zelo stroga zakonodaja. Vsa (za prodajo ali gojenje) morajo biti odobrena. Preveriš jih lahko na tej povezavi. Če izdelek vsebuje več kot 0,9 odstotka GSO, mora biti to posebej označeno na embalaži.

Ni pa potrebna oznaka, če gre za meso, mleko, jajca oziroma izdelke živali, ki so bile krmljene s krmo, ki vsebuje GSO. Oznaka ni potrebna, ker načeloma ne gre za GSO. Tudi vitamini, pridobljeni s pomočjo GSO, niso označeni, saj so gensko spremenjeni organizmi, ki jih proizvajajo, in ne vitamini kot končni izdelek."

Gso

Kako je z oznako "Brez glutena"?

GOVORICE: Brezglutenska hrana je postala pravi hit, zagovarjajo jo zvezdnice in prehranski strokovnjaki – ob takšni prehrani naj bi imela več energije, shujšala naj bi in se ob njej celo po­mladila. A morda se ob takšni prehrani počutiš bolje le zato, ker zdaj poješ več zelenjave in sadja in ti energijo nenehno dovaja vitaminsko-mineralna energetska bomba sadežev.

No, vsekakor se izplača jesti brez glutena, če si zaradi odrekanja piti in pici presedlala na presne torte in enolončnice brez makaronov. Seveda pa je takšna hrana resnično najprimernejša za prav vse bolnike s celiakijo in tudi tiste, ki so v manjši meri intolerantni na gluten.

ZNANOST: "Nosi znak prečrtan pšenični klas – oznako brez glutena lahko nosijo izdelki, ki vsebujejo manj kot 20 miligramov glutena v kilogramu živila. Prav ničesar pa ta oznaka ne pove o pridelavi, predelavi in drugih sestavinah izdelka."

Pazljivo pri oznaki Brez dodanega sladkorja!

GOVORICE: Hrana brez dodanega sladkorja je bolj zdrava, preprečuje debelost, diabetes in srčno-žilne bolezni. Pa vendar je tudi tvoj sadni smuti ali kaki z banano lahko prava sladkorna bomba.

ZNANOST: "Ko naletiš na živilo s to oznako, vsekakor preveri tako njegovo sestavo kot prehransko tabelo. Med, javorov, agavov sirup, zgoščen sadni sok in še več kot 40 drugih različic, za katerimi se v resnici skriva sladkor, pozna živilska industrija."

Kaj je bio, eko, organsko?

GOVORICE: Biološko, ekološko oziroma organsko pridelana hrana naj bi bila najbolj zdrava, z največ vitamini in minerali, zagovarjajo jo vse diete, obenem pa je tudi daleč najdražja.

Še vedno se sprašujemo, ali v velikih verigah trgovin res prodajajo čisto hrano brez pesticidov in GSO-jev ali le služijo na račun naše naivnosti.

Prav tako ti je tudi kmet na tržnici dolžan za vsak izdelek pokazati certifikat o ustrezni (organski) pridelavi. Prevečkrat smo namreč že slišali, da male krompirčke, ki so jih včasih porabili za živino, zdaj nekateri neetični kmetje prodajajo naivnežem kot ekološko pridelan krompir.

ZNANOST: "Oznake bio, eko in organsko imajo enak pomen, uporaba pa je odvisna od države, iz katere prihajajo izdelki. V Sloveniji naj bi uporabljali izraz eko oziroma ekološko pridelano živilo, čeprav se v zadnjem času bolj uporablja izraz bio oziroma biološko pridelano, ki ga uporabljajo tudi v večini evropskih držav.

V ZDA in drugih angleško govorečih državah uporabljajo izraz organic, organsko. Za prehranske izdelke z oznako eko ali bio velja, da je vsaj 95 odstotkov njihovih sestavin iz ekološke pridelave. Seznam morebitnih dodatkov je omejen le na dodatke naravnega izvora in obsega približno 10 odstotkov tistih, ki se lahko uporabljajo v konvencionalnih živilih.

V predelavi ne uporabljajo gensko spremenjenih encimov ali sintetično pridobljenih sestavin. Poleg tega obstajajo (odvisno od izdelka) tudi posebni predpisi za predelavo.

Oznako ekološki, biološki ter okrajšavi bio in eko lahko nosijo le pridelki in izdelki, za katere je bil izdan certifikat. Na embalaži poišči eko znak Evropske unije – zeleni list, zraven njega pa mora biti zapisana tudi številka inštituta oziroma laboratorija, ki je certifikat izdal in skrbi za njegovo kontrolo."

Domače, naravno, kmečko, tradicionalno, z dežele in podobne oznake

GOVORICE: Domače, naravno in tradicionalno naj bi bilo proizvedeno na naših kmetijah, izdelki naj bi bili boljše kakovosti in bolj zdravi, saj naj bi bili lokalni in nepredelani. Pa je res?

Dobro preberi deklaracije – zgrozila se boš! 

ZNANOST: "Zanje ni zakonske regulative, zato pravzaprav ne vemo, kaj je proizvajalec ali trgovec z napisom želel doseči, razen večje prodaje. Te in podobne oznake lahko uporabi prav vsak, zato potrošniki težko ločimo zrnje od plev."

Proizvedeno v Sloveniji - pazljivo tudi pri tej oznaki!

GOVORICE: Vse, kar je narejeno v Sloveniji, naj bi bilo bolj čisto (obdelano z manj kemikalijami, zraslo na zdravi slovenski zemlji), obenem z nakupom podpiramo slovenskega kmeta in slovensko gospodarstvo.

A ker po zakonu surovine za izdelke lahko izvirajo od koderkoli, se sprašujemo, koliko je ta hrana res bolj zdrava in koliko zares podpiramo slovenskega kmeta.

ZNANOST: "Izdelki s to oznako morajo biti narejeni (proizvedeni) v Sloveniji, surovine za njih pa lahko izvirajo tudi od drugod."

Po predlogi Leslie Goldman priredila Petra Arula
Fotografije: Jefrey Westbrook

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri