"Zapustil me je na božični večer, in TEGA sem se takrat naučila o ljubezni" (iskrena izpoved)

"Ne moreš vso noč preživeti zaprta v kopalnici, veš? Božič je!" mi je zaklicala prijateljica Sara* z druge strani vrat. "Daj, no, več ur smo se vozili, da bi bili vsi skupaj, in spodaj vsi čakajo nate, da odigraš svojo potezo. Vem, da je težko, Sabina*, a vsaj poskušaj ga pozabiti, prosim!"

"Zapustil me je na božični večer, in TEGA sem se takrat naučila o ljubezni" (iskrena izpoved) (foto: Profimedia) Profimedia
24. 12. 2018

Razumela sem njen namen; trudila se je po vseh svojih močeh, da bi bila dobra prijateljica in me razvedrila. A po tem, ko me je zapustil na božični večer pod utripajočimi lučkami, se je moje srce razletelo na nešteto delcev in želela sem le zakopati svoj obraz med kolena ter tako hibernirati v svoji majhni banji do marca.

Današnji večer se ne bi smel tako odviti. Ampak kdo pa v resnici sploh kdaj pričakuje, da ga bo partner zapustil med prazniki?

Jaz vsekakor nisem tega pričakovala. V bistvu nisem pričakovala, da me bo moj zdaj že bivši fant Jan* sploh zapustil, še posebej, ker sva to jutro preživela skupaj.

Po prejšnjem večeru je prespal pri meni, da bi mi pomagal okrasiti stanovanje za božično zabavo, ki sem jo načrtovala. Zame je bil to prvi dogodek, ki sem ga priredila za praznike, in s pomočjo Pinteresta sem načrtovala čisto vsako podrobnost.

Več ur sva obešala lučke, se ljubila in pripravljala maso za pecivo. Občutek sem imela, da se končno uresničuje vse, o čemer sem kadarkoli sanjala: božič bom preživela z moškim, ki me ljubi tako močno kot jaz njega.

Jan je bil moj prvi fant po koncu faksa. Skupaj sva bila pet mesecev. Za razliko od drugih, s katerimi sem bila, je bil nesebičen, pozoren in prijazen. Pripravljena sem bila na to, da ga na zabavi predstavim kot resnega fanta.

No zvečer, samo nekaj ur po najini kuhinjski zabavi, je bilo videti, kot da ga je ugrabil duh, saj ga nisem mogla nikjer najti. Jan je bil že eno uro pozen. To sem pripisala prometu na praznike in si naredila koktajl, da bi mi čas hitreje minil. Moji prijatelji, ki sicer živijo izven mesta, so pričeli prihajati in naše ponovno združenje smo proslavili s "ta kratkimi". Kako sofisticirano, vem. A potrebovala sem nekaj, kar me bo zamotilo.

Kje bi lahko bil? In, še bolj pomembno, zanimalo me je, zakaj ne bere mojih sporočil??

Stopila sem na verando in se odločila poiskati kakršenkoli znak, da je njegov avto (bil) tukaj. Nisem oblekla niti bunde, saj sem predvidevala, da ne bo trajalo dlje kot 15 minut, da pride. Minila je ena mrzla ura, pa druga ... A Jan se še vedno ni odzival na moja sporočila in klice. Še vedno sem bila na verandi.

Počutila sem se krivo, ker sem zapustila prijatelje na svoji lastni zabavi, medtem ko sem ga zunaj čakala. Bilo me je sram, ker ni bil pravočasno tukaj, da bi spoznal moje prijatelje. Najbolj od vsega pa me je skrbelo, da se je zgodilo nekaj resnično hudega.

Takoj zatem so se mi v glavi začeli odvijati različni scenariji: Kaj, če je imel prometno nesrečo ali zaradi megle zapeljal s ceste? Kaj, če se je kaj zgodilo njegovi družini? Seveda alkohol ni pomagal pri teh mislih in le s težavo sem zadrževala solze.

Roka se mi je tresla, ko sem segla po mobitelu. Beseda "poslano" je kar žarela z ekrana. Prekrižala sem roki in dlani stisnila v pest, da bi mi bilo bolj toplo. Še vedno nobenega odgovora.

Bil je kot resnični Grinch – s srcem, premalim za dve številki.

Naenkrat je skozi vrata priletela Sara. "Ej ... Eden od fantov spodaj je ravno govoril z Janom! Je za ovinkom."

Čakaj. Kaj?

Vse moje skrbi so nenadoma izginile. Medtem ko se je vzpenjal na mojo verando, mu nisem dovolila niti trenutka, da razloži, za kaj gre.

"Bolje zate, da imaš dober razlog, saj ne morem verjet, da si prišel tako pozno!" sem mu rekla. "Štiri ure sem te klicala in ti pisala, skrbelo me je! Ali ti je sploh mar za moja čustva? Vsi smo čakali nate!"

Kar je sledilo, je bilo največje neskladje med pričakovanjem in realnostjo kar sem jih kadarkoli doživela.

Mislila sem, da je – glede na to, da je v redu – morda pozen zato, ker je pripravljal kakšno veliko presenečenje zame. No, na nek način me je presenetil, saj me je kot strela z jasnega zadelo to, da me zapušča.

"Glej, edini razlog, da sem sploh prišel, je, da ti povem, da tako ne morem več naprej," je rekel. "Občutek imam, da stvari postajajo preveč resne in do tebe ne čutim več isto. Želim ti vrniti uro, ki si mi jo podarila, saj se mi ne zdi prav, da jo obdržim. Oprosti."

Oprosti?! Je to vse, kar lahko reče po tem, ko me je pustil čakati na lastni zabavi in me nato zapustil na božični večer?

Nisem si mislila, da je sploh možno, da je tako brezsrčen. Še najhuje pa je bilo to, da tega nisem niti v sanjah pričakovala.

Vedel je; ves čas je vedel, da bo to naredil. Vedel je vsakič, ko sva ta teden seksala. Vedel je danes zjutraj, ko me je objel medtem ko sem z glazuro krasila piškote v obliki božičnega drevesca.

Vedel je, ko me je poljubil na lice pod omelo v trgovimi in mi rekel, kako prikupna sem, da sem tako navdušena nad prazniki. Bil je kot resnični Grinch – s srcem, premalim za dve številki, in brez slabe vesti, da bo uničil to, kar bi naj bil najbolj čudovit čas v letu.

To je bila popolnoma nova raven nočne more.

Kaj naj rečem ljudem noter? Mnogi izmed njih so bili najini skupni prijatelji, ki sem jih spoznala preko Jana. Ali naj jim povem, da je on največji prevarant in brezsrčnež na planetu? Ali naj pustim, da moj izraz na obrazu pove svoje? Bolj kot vse na svetu sem si želela potrgati lučke in okraske s svojih sten, zato da lahko zaključim zabavo in ostanem sama.

Čeprav sem si še tako želela narediti sceno in še bolj kričati nanj, tega nisem storila. Namesto tega sem mu rekla, da je najbolj hudobna oseba, kar sem jih kdaj spoznala, in da ga nikoli več ne želim videti. Stekla sem v najbližjo kopalnico, se oblečena usedla v banjo in histerično jokala.

Ja, že prej me je kak tip zapustil, ampak tokrat je bilo drugače. To je bila popolnoma nova raven nočne more. Kako naj grem tja nazaj in se pretvarjam, da je vse okej? Kako naj še sploh kdaj praznujem božič, vedoč, da ga bom za vedno povezovala s tem, kako me je prizadel? Počutila sem se popolnoma nemočno.

In če ne bi bilo mojih dragih in vztrajnih prijateljic, bi najverjetneje vso noč preživela v tisti banji. Ker nekaj je bilo res: ne glede na to, kako slabo je bilo vse videti, sem bila za nekaj izjemno hvaležna – nisem bila sama.

Vedela sem, da nikoli ne bom pozabila bolečega spomina na ta božični večer. A v trenutku, ko so se v kopalnici okoli mene s čopiči in z ličili zbrale prijateljice, pripravljene, da popravijo škodo, ki so jo naredile moje solze, sem spoznala, da ni treba, da je to edini spomin na to noč.

Ljubezen, ki jo najbolj potrebujemo med prazniki, včasih ni tista, ki jo najdemo pod omelo, ampak tista, ki jo občutiš, ko te prijateljica močno objame in ti dovoli, da se zjočeš v njen pulover.

S pomočjo kombinacije objemov, spodbudnih besed in nekoliko preveč "ta kratkih" sem se odločila, da se odločna kot še nikoli vrnem na svojo zabavo.

Kar je sledilo, je sicer precej megleno, a moj mobitel je vsekakor zabeležil vse igrice in karaoke do jutranjih ur na 25. december.

On je bil edini, ki ga ni bilo na nobeni fotografiji, in bilo je jasno: Jan je bil tisti, ki je zamudil božič, ne jaz.

Po praznikih sem potrebovala nekaj tednov, da sem se pobrala, a sčasoma sem se začela spet počutiti dobro. Nato pa me je zadelo: v bistvu sem začutila olajšanje, da je Jan končal vse skupaj takrat, ko je.

Tako kot jaz, je tudi on imel izbiro tisti večer. Lahko bi enostavno počakal v razmerju med prazniki, samo, da bi mu bilo lepo in bi dobil seks, meni pa se še sanjalo ne bi, kaj v resnici čuti. Na božič bi lahko z menoj obiskal mojo družino in mi rekel, da me ima rad, čeprav me ni imel – samo, da bi se izognil drami in me osrečil. Vse skupaj bi bila laž.

Ljubezen je veliko več kot to, da imaš nekoga, ki ga lahko za novo leto poljubiš, se z njim fotografiraš ali se z njim pohvališ svojim sorodnikom, ki jih tako zelo zanima tvoje ljubezensko življenje. Ljubezen, ki jo najbolj potrebujemo med prazniki, včasih ni tista, ki jo najdemo pod omelo, ampak tista, ki jo občutiš, ko te prijateljica močno objame in ti dovoli, da se zjočeš v njen pulover.

Brez, da bi Janu pripisovala kakšne posebne zasluge (saj je, bodimo realni, še vedno d**k), sem mu sčasoma odpustila to, da ni zavlačeval z najinim razmerjem.

Ta razhod me je naučil, da če lahko gostim zabavo, se razidem s fantom, popravim svoj make-up medtem ko sem pijana in histerična ter se vrnem na zabavo in zmagam v kar nekaj igrah – vse to v eni noči – potem sem resnično nekaj posebnega! In to spoznanje je najlepše darilo.

Zdaj lahko samozavestno rečem, da je bolje imeti božični spomin na strto srce, kot na ljubezen, ki je – tako kot sam Božiček – le lažna.

Vir:: elitedaily.com

*Imena oseb v članku so spremenjena.

Preberi še: 10 razlogov, zakaj je popolnoma v redu, če ne želiš božiča preživeti s fantom

Priporočamo tudi: Kaj narediti, če tvoji starši REEES ne marajo tvojega (novega) fanta?

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri