Preberi tudi, kaj lahko naredita, da vama uspe, če se znajdeta v podobni situaciji. ❤️
"Ker sva z možem, poročena skoraj 20 let, na razpotju, me zanima, kdaj ste začele razmišljati o ločitvi. Kdaj ste 'spregledale', da to ni več to, kaj je bil povod?
Sicer mi ni vseeno, ampak mislim, da sva prišla do razpotja, kot da ne znava več komunicirati. Moža sicer ljubim, ampak ne znava se več pogovarjati, vsak na svojem bregu, on ne čuti potrebe, da mi pristopi, meni pa je že skoraj vseeno - kar je največji problem ... Predvsem to, da se mi zdi, da me ne jemlje resno.
Sploh ne vem več, kdo od naju je bolj čuden, sva kot dva tujca. Glede na to, da sta tu še otroka in da trpim, kar se odraža tudi na mojem psihičnem in fizičnem počutju, vas sprašujem, kje ste začutili točko preloma.
Kdaj veš, da je zakona konec?
/.../ Saj ne vem, varanja ni, vsaj mislim, da ga ni. Intima štima, ampak starava se, stvari se nabirajo. Mislim, da kar pri obema. On k terapevtu ne bi šel, ker mu je to neumno. Poleg tega so še otroci in vsi ostali družinski - klasični problemi. Moti me, ker ne zna sočutno pristopiti. Bulji v telefon pa tv. Saj tudi kaj naredi po hiši, ampak bolj poredko.
Ne mislim, da bom našla drugega, ki bo boljši za mene, sploh ga ne iščem, niti si tega ne želim. Želim si pa, da se ponovno poveževa, ampak ne gre. Osamljena sem in prizadeta, ker mislim, da ne opazi moje stiske. Ne znava se pogovarjat očitno," je na priljubljenem forumu zapisala Slovenka.
Pod njeno objavo se je zvrstilo najrazličnejših komentarjev, predvsem veliko pa jih je bilo prav o trenutku, ko so ostale članice foruma spregledale, da se tudi njihovega zakona ne da rešiti.
To so njihove izpovedi:
1. "Pri nama je isto. Noben od naju ne vara, v bistvu bi oba rada ostala skupaj, samo nimava več kaj početi skupaj. Ne znava se pogovarjati, imava različne interese, intime ni. Postajava si tujca. Veliko se prepirava. Občasno se dobro razumeva, par stvari tudi še rada počneva skupaj in to zaenkrat prevlada, da se noben od naju ne odloči za odhod. Ne vem, do kdaj. Mogoče bo enemu enkrat dop… in bo spokal. Mogoče si bo eden od naju našel drugega/drugo, čeprav dvomim. Mogoče bova pa celo ostala skupaj, kaj pa vem."
2. "Pri meni isto, postalo je vse samoumevno, hodiva drug mimo drugega, vse je monotono, prazno, otrok odrasel, mi2 pa ne znava več živet skupaj, na živce si greva. Sicer pa si lahko samo čestitava, 30 sva vzdržala. Jaz bi še seksala, njemu se pa pri 52 brez pomoči ta plave žal več ne vstane. Obletavajo me mladci, zdaj vem, da je konec."
3. "Spregledala sem, da to ni to, ko se nisem več želela z njim poljubljati in seksati. Ko ga vidim golega, se mi gabi."
Ne spreglej:
- Moški, pozor! Raziskava pokazala, da kar POLOVICA žensk priznava, da ima v primeru razhoda ...
- Slovenka vprašala: "Kako grdi ljudje najdejo partnerja?" (a takšnih odgovorov zagotovo ni pričakovala)
- Obstajajo 3 tipi ločenih moških - a le z enim od njih lahko ustvariš zdravo razmerje
4. "Čutim v sebi. Enako. Hodiva drug mimo drugega, ne zanima naju nič o nama, nobenih debat, suhoparen zakon, ki se potaplja kot titanik. Včasih sva se vsaj sporekla, zdaj se mi še to ne da več. Tudi, ko me kdaj zeza, eh, so mi besede odveč. Tolikokrat že prežvečene pereče teme, pa še kar najeda. Tolikokrat me je že prizadel, da mi je postalo vseeno zanj. Trenutno se nahajam v obdobju, ko ga najbolj potrebujem. Me kdaj vpraša, kako se spopdam z vsem, kako preživljam,kako sem? Ah, kje pa, navadila sem se, da vse delam sama, saj sem sama. Sama sebi sem največja spodbuda, ker če bi bila odvisna od njega, bi že crknila. Tako, da jaaa, veza je z moje strani mrtva. Zagotovo. Nisem še uradno začela postopka. Bom pa."
5. "Če ni bilo varanja, zlorabe ali hujših reči, mislim, da se da vsak zakon rešit. Prvo je potrebno skupaj predelat vse zamere, vse slabe občutke, skratka popolnoma se resetirat. Zavestno se oba odločit, da postavita nove temlje, kar pomeni dolgotrajen proces.
V mojem primeru sva se razšla po 13ih letih. Enostavno sva živela vsak po svoje s popolnoma različnimi interesi in željami. Na koncu sva se odločila, da se ločiva, ker nama je enostavno zmanjkalo energije za predelavo vseh stvari in začeti na novo. Prisegla sva si, da vse dava na stran in na prvo mesto postaviva najinega otroka. Zdaj je od tega minilo že skoraj tri leta in funkcioniramo veliko, veliko boljše kot prej. Slišimo in vidimo se skoraj vsak dan in pri vseh odločitvah glede otroka sodelujeva oba. Se zgodi, da nekateri včasih sploh ne opazijo, da sva ločena.
Če ne bi imela otroka, bi najbrž šla vsak svojo pot, tako pa bova hočeš nočeš povezana celo življenje in temu noben ločen starš ne uide. Tako, da če ste v procesu ločevanja, postavite otroka na prvo mesto in vse bo lažje."
A vse le ni tako črno, kot se sprva zdi. Temu so priča tudi spodnji trije komentarji.
"V zakonu pridejo tudi takšna obdobja, kot je tvoje. Sodelavka je povedala, da se njena mama in oče več let nista pogovarjala, sedaj se pa držita za roke kot največja zaljubljenca.
Zaradi tega se ni potrebno ločiti, sploh pa ne, ker moža ljubiš in mogoče tudi on tebe, vendar sta izgubila stik.
Ne bodi naivna in misli, da je tam zunaj kakšen princ na belem konju, ker ni. Koliko zgodb se začne in potem žalostno spet konča. Saj je eden danes tu gor zapisal, da je 2/3 samskih po 40. letu. Sigurno prevelika, ampak vseeno nekaj pove. Predvsem to, da v drugo ni nič boljše. V glavnem svetujem, da se za svoj zakon potrudiš, kolikor se le lahko. Preberi kakšno knjigo, poglej kakšen film, pojdita na kakšen seminar Družine in življenje (res so odlični) … Priporočam ogled filma Fireproof (2008)," je zapisala ena.
Druga pa je na njen komentar dodala: "Kako lep, sočuten komentar, pozitivno naravnan in življenjski. Moj poklon.
Se popolnoma strinjam in podpišem. Za zakon je treba delati kot za vsako drugo stvar, za katero ti je mar, ki si želiš, da ti uspe. Negovati zakon kot nežen bonsai. Oblikovati ga tako, da bo na koncu rezultat točno takšen kot si si želel, ko si ga dobil v oblikovanje. Sami si krojimo življenje in velik del odnosov. Ok, so zadeve, na katere nimamo vpliva, so izzivi ki nas presenetijo, so nepričakovani dogodki, ki morda zamaknejo ali preusmerijo našo pot včasih, a na koncu je še vedno naša odločitev, kaj narediti, ko do tega pride, kako reagirati. To je naša moč. In tu večina kiksne, ker sploh ne ve, kaj hoče, vedo pa dobro, česa nočejo. Naučiti se morajo le, kako priti do željenega cilja.
Če se dva ljubita, se vedno najde pot in rešitev. Če dva iščeta nešteto načinov kako ne obupati, bosta na koncu vedno srečna. Pa še ponosna na to, kar sta zgradila, na to, kar sta postala, in to je najmočnejša vez, ki je nihče ne more pretrgati.
Razen usode in smrti."
Tudi tretja je bila podobnega mnenja in dala Slovenki še več spodbude: "Kolikor jaz razberem iz tvojega zapisa, ne verjamem, da za vaju ni več upanja, saj namreč ne navajaš nobenih težav, kot so varanje, alkohol, nasilje, odpor do moža itd.
Problem je le odtujenost. Tako vsaj razumem. Zakon zaradi tega ni končan (razen če se pač tako odločiš), ampak zgolj v težavah, kar bo res nekoč privedlo predaleč, da bi lahko kaj popravila.
Zato bi v tvojem primeru bilo najbolje, da najprej najdeta terapevta za zakonce, da vama pomaga zopet vzpostaviti komunikacijo in se spet zbližata. Če to ne bo pomagalo, potem bog pomagi in greš narazen, a mislim, da je pri vama vredno poskusiti. Poznam kar nekaj parov, ki so na tak način uspeli in zelo dobro funkcionirajo. Pravijo, da jim ni žal, da so se potrudili, le žal, da niso že prej."
Kaj bi pa ji svetovala ti?
Preberi še: "Resno se sprašujem, kako nekatere ženske to zmorejo, čeprav ne prenesejo moža?" (iskren zapis Gorenjke)
Te morda zanima tudi: Predigra: 12 dejansko uporabnih idej, ki jih nisi slišala že milijonkrat prej (za vroče večere v dvoje)
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
