Se selita v skupno stanovanje?

Večina nas ima o življenju v dvoje vsaj na začetku zelo romantične predstave. Vidimo zajtrk v postelji, skupne kopeli in večerje ob svečah, pozabljamo pa na boj za daljinski upravljalnik in dvignjeno straniščno školjko. Ah, treba bo nazaj v resničnost.

23. 2. 2006

Sama nisem nikoli veliko sanjarila o nobeni obliki skupinskega življenja, niti v dvojini. Saj ne pravim, da kolonije niso bile super in da spanje pri fantu ni bilo razburljivo, ampak dlje nisem prišla. Pravzaprav sem se neskončno razveselila, ko sem dobila v uporabo stanovanje stare mame, namenjeno samo meni. Kljub temu da je moj fant imel svoje stanovanje, sem od trenutka, ko sem dobila ključe, stanovala in spala samo še pri sebi.

Od tedaj naprej so njegovi obiski pri meni postajali vedno daljši in naenkrat sva stanovala skupaj. Počasi sva začela premišljevati o večjem stanovanju, v katerem sedim zdajle, ko to pišem. In nenadoma se zavem, da živim z nekom že skoraj pet let, ne da bi to dobro opazila, tako samoumevno se mi zdi. Hm, kako sem sploh prišla do sem?

1. Od zobne ščetke do poročnega prstana

Kot rečeno, nikoli nisem posebej premišljevala, kako je, ko zares živiš s fantom. Seveda potrebuje svojo zobno ščetko, če spi pri tebi. Seveda potrebuje svoj predal, svojo stran postelje in svojo kavno skodelico. Seveda je lepo, da je zjutraj tam in te zaljubljeno gleda. In seveda, zalotiš se, da te moti, ko ga ni. Kaj pa zdaj?

Moram priznati, da sem sama trčila ob kup ovir, ki so me neskončno spravljale ob živce, kot je prižiganje luči in brskanje po omari, medtem ko je očitno, da spim. Hitro sem ugotovila, da nisem tiste vrste človek, ki bi lahko živel z nekom v nedogled, ne da bi vedel, kam to pelje. Z drugimi besedami: odločila sem se, da lahko živim le z nekom, ki ga imam rada in ga zato sprejemam, kar sem mu tudi povedala. Poleg tega je bil zame zelo pomemben občutek, da tudi mene nekdo sprejema takšno, kot sem.

Ko se danes pogovarjava o poroki, me ni niti malo strah skupnega življenja, o katerem nekateri govorijo kot o zaporu, prav nasprotno. Hočem reči, da je odločitev o skupnem življenju stvar obeh in ni naključni dogodek, v katerega kar zdrsnemo. Če z nekom lahko živimo, še ni nujno, da se z njim lahko tudi poročimo.

2. Kaj pa ti misliš o tem?

Načinov, kako se dva preselita skupaj, je veliko. Dejstvo je, da se je dobro pogovoriti o prednostih in nekaterih šibkostih življenja v dvoje. Ko se izsanjajo sanje o dolgih jutranjih poležavanjih, še vedno ostanejo vprašanja o stroških, o tem, kdo bo odnesel smeti in kdo bo posesal.

Šok je lahko velik, ne glede na to, koliko noči sta pred tem preživela skupaj, dokler ne živita skupaj, sta pravzaprav gosta drug drugemu. Prilagajanje nekomu nekaj ur postane nekaj čisto drugega, ko imata skupen dom in se njegova rutina pomeša s tvojo. Kakor koli, če se bosta nekaterih tem lotila, preden se vselita skupaj, imata več možnosti, da vama uspe brez drame.

3. Ko tvoje postane skupno

Imam prijateljico, ki se je po nekaj mesecih poznanstva preselila k fantu. S svojim prihodom je takoj zaznamovala svoje novo okolje – fantovo, zdaj skupno dnevno sobo, je nekoliko preuredila. Kar tako, da je bilo bolj po njeno, je premaknila kavč in še nekaj malenkosti. Dovolj, da je fant izgubil živce in spet vse postavil po starem.

Ni mu bilo všeč, da ga ni ničesar vprašala, ona pa je mislila, da je to zdaj njen prostor. Po nekaj preureditvah prostora, na katere bi bili še arhitekti ponosni, sta si priznala, da sta se znašla pred isto težavo, dnevna soba je bila zdaj njuna in odločitve skupne.

Morda se sliši kot nočna mora, ampak takih primerov je veliko in vsi potrjujejo, da je sprememba okolja in načina življenja tudi stresna. Tako kot dobiš partnerja, izgubiš tudi prostor, ki je samo tvoj in v katerega bi se lahko skril pred svetom. Ne pravim, da se ne moreš za nekaj ur skujati, vendar se moraš potem tudi soočiti s težavami oziroma sprejeti razlike, ki obstajajo. In včasih je lahko res težko ...

No, kljub temu naj bi bilo življenje v dvoje predvsem lepo in nikjer ne piše, da v dnevni sobi poleg njegovega nemogočega usnjenega fotelja ne more stati tudi tvoj plišasti medvedek. Vse je stvar pogovora in dogovora.

4. Denarna odgovornost

Preden se odločita za skupno živ ljenje, je precej priporo čljivo, da si vsaj približno izračunata, koliko vaju bo to stalo. Tudi če ne plačujeta najemnine, so tu stroški, takšni in drugačni računi, da ne govorimo o tem, da ima vsak od vaju svoje potrebe. Marsikdaj se je treba čemu odpovedati, naenkrat se pojavijo izdatki, na katere prej sploh nisi pomislila, in razlogov za slabo voljo je lahko hitro kar nekaj. Življenje pač nekaj stane, vendar se vedno tudi nekako izide. Kljub vsemu sta dva, ki skrbita za skupno stvar, in če se trudita, vama bo tudi uspelo.

Sama sem se znašla v položaju, v katerem je bil moj fant bolj premožen od mene. Ko sva se selila v večje stanovanje, sem se zavedala, da si ga sama nikoli ne bi mogla privoščiti, ampak hej, kaj nisva skupaj, mar ne bi sama ravnala enako?

O tem, koliko denarja je namenjenega za skupne stvari, se je treba pomeniti, ne glede na to, koliko kdo od vaju zasluži. Najprej pa še en nasvet – ne seliš se skupaj zaradi denarja. Če si resnično želiš živeti skupaj, vedno obstaja način, kako to narediti, tudi če se je treba za to malo pretegniti.

5. “Kdaj prideš domov?”

Če si vsaj malo zaljubljen, so tak š na vprašanja še najmanj, kar počneš, ko zaživiš skupaj. Da se razumemo, svojemu fantu nisi kot starši, ampak nekaj pravil življenja v dvoje gotovo obstaja za vsak par. Recimo, sama imam precej rada čisto in pospravljeno stanovanje, zato mimogrede ponergam zaradi razmetanih čevljev in umazanega perila zraven košare za perilo, pa še kaj bi se našlo. Na koncu se včasih zdi, da je pomembno tudi to, kako je stisnjena zobna krema.

Dogovori o tem, kdaj prihajata domov, kje puščata čevlje in kdo pomiva posodo, se najprej morda zdijo odveč, izkaže pa se, da še tako romantična ljubezen rabi svoj red. Da vajin pristanek v resničnost skupnega življenja ne bo preveč boleč, si na začetku razdelita obveznosti in si ustvarita svoj red.

6. Zaprosil me je nekje med štedilnikom in nabiralnikom

Mislim, da se ne bom prav dosti zmotila, če rečem, da se s fantom preseliš skupaj takrat, ko si v resnem odnosu, od katerega veliko pričakuješ. Prav vsaka skupna selitev se sicer ne konča s poroko, zagotovo pa je življenje v dvoje pred poroko dober pokazatelj sožitja med partnerjema. Nekateri strokovnjaki odločno zagovarjajo stališče, da se je treba pred usodnim da preseliti skupaj, sicer sploh ne vemo, kaj nas čaka, in streznitveni šok je lahko velikanski.

Po drugi strani pa se ne moreš z nekom poročiti ali ga ljubiti samo zato, ker se v skupnem gospodinjstvu enkratno dopolnjujeta, ampak saj to veš. Poznam veliko ljudi, ki so bili fantastični sostanovalci in so v navalu romantike zdrveli še v poroko. Žal se je za večino njih izkazalo, da dober ‘cimer’ še ni nujno dober partner.

Ljubezen pač ni stvar pobrisanega prahu, človeka, s katerim lahko živiš in se z njim poročiš, si izbereš, ne pride v paketu s sestro ali z bratom. Brez skrbi, da je ravno ljubezen tista, ki ti velikokrat prepreči ‘pokol z motorko’, ker je tvoj najdražji med belo perilo vtaknil še svojo rdečo majico ali tvoje uhane upo rabil namesto pritrditvenega vijaka.

Katastrofo v takšnih in drugačnih primerih prepreči nerazložljivo ljubeč občutek, ki z zlikano srajco res nima povezave. Ta občutek lahko prepoznaš tudi v njegovih očeh, ko boš nič hudega sluteč ugasnila snemanje košarkarske tekme njegovega najljubšega moštva in tvegala vojno. Kakor koli, življenje v dvoje je svojevrstna umetnost in to ti lahko prva potrdi tvoja mama, pa srečno!

Bi bil moj sostanovalec?

Veliko ljudi jemlje skupno selitev preveč samoumevno in ko se pravljica spremeni v grozljivko, obupajo in se razselijo. Tukaj so trije nasveti, kako živeti in preživeti v dvojini.

- Pogovor, pogovor, pogovor

Večkrat se pogovorita o občutkih in pričakovanjih, ki jih imata skupaj in vsak posebej o skupnem življenju, tako bosta naredila še največ, da bo to pozitivna izkušnja za oba. Pogovarjajta se o vsem, od poroke in otrok do odnašanja smeti in jemanja kreditov, saj se to dogaja vama in se samo po sebi ne bo uredilo.

- Uredita denarne zadeve

Prav je, da si povesta, koliko lahko kdo od vaju prispeva, a na začetku naj ne bo ves denar skupen. To je premetena poteza, ki neverjetno vpliva na bolj sproščeno in samozavestno počutje. Vesta, da imata drug drugega, hkrati pa ima vsak svojo finančno neodvisnost in občutek, da je spoštovan.

- Naredita poskus

Če je mogoče, pojdita skozi poskusno obdobje življenja skupaj, ne da bi se zares selila. Vzemita si dva tedna in živita pri tebi ali njem, tako kot si predstavljata, da bosta.

Poskusita ohraniti občutek za realnost in ne pretiravajta z vrtnicami ob zajtrku in masiranjem hrbta pod jutranjo prho, ker je tako navadno le v filmih. Veliko bolj pristno je jutranje izsiljevanje, kdo bo skuhal kavo, in večerno pričkanje, kateri program bosta gledala, da o tem, kako si včasih želiš le pet minut miru, ne izgubljamo besed.

Katja Golob

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri