Pasti naših staršev

Imaš mamičine oči, očetov nasmeh in … slog njunega odnosa. Iz njunih napak se lahko marsičesa naučiš.

31. 7. 2008

Ali se spomniš, kako ste se z otroškimi prijateljčki igrali atije in mamice? Se spomniš tudi tega, da je vsaka prijateljica vlogo mamice igrala drugače?

To so bile le otroške igre, vendar so odraslemu opazovalcu dale dobro predstavo o tem, kaj se dogaja v vaših pravih družinah.

Morda je tudi sedaj tvoje ljubezensko življenje zelo podobno tistemu tvojih staršev. Ali pa se tako zelo trudiš, da ne bi ponovila njihove napake, da se popolnoma izogibaš ljubezni. Dobra novica? Nikoli ni prepozno, da pretrgaš začarani krog.

Starša sta se ločila

“Ko sem bila majhna, sta se moja starša ločila. Nenehno se bojim, da se bo to zgodilo tudi meni,” nam je zaupala Katja.Kraljeva pravi, da si ob ločitvi staršev sprejela sporočilo, da ljubezen ni večna: “Zato si se pri izbiri partnerja oborožila z idejami o tem, kakšna naj bosta tvoj partner in odnos.

A ne glede na to, kako pametno izbiraš, nisi nikoli prepričana, da je izbira prava. Zaradi tega si verjetno v odnosu prenapeta, iz majhnih stvari delaš velike, ga siliš k razčiščevanju in pogovorom o vajini prihodnosti. Si ljubosumna in zaradi potrebe po nadzoru mu gledaš pod prste in ga spremljaš na vsakem koraku.”

Kraljeva ti svetuje: “Pozabi na strah, kaj bo v prihodnosti, in živi vsak dan posebej, obenem pa ne pozabi, da je ljubezen treba negovati.”

Zapustila te je mami

“Ko sem bila stara 11 let, je mami odšla in se poročila z drugim. Pri 27. sem še vedno brez partnerja,” pravi Barbara.

Če te je zapustila mama, je to pustilo v tebi zelo globoke brazde. “Ob tem si lahko postala ženska, ki preveč ljubi, ali pa se bojiš ljubiti in ljubezen zamenjuješ s spolnostjo.

Nekatere ženske privzgojijo negativen odnos do svojega spola: globoko v sebi zatrejo vsakršno obliko ženskosti in lahko postanejo zelo grobe do sebe in svojega okolja. Nikakor nočejo biti podobne svoji materi, do katere gojijo globoko zamero,” pravi Kraljeva.

Odrasla ženska si, zato ne dovoli, da mamino dejanje vpliva na tvoje življenje, pravi Kraljeva in dodaja: “Nenehno se opozarjaj, da tvoje življenje pripada tebi. Če še vedno iščeš razloge za mamino dejanje, prenehaj. Če si jezna, se zavedaj, da te jeza uničuje in te zavira v odnosu s partnerjem. Če imaš občutke manjvrednosti in sramu, si velikokrat povej, da si krasna oseba. Predvsem pa se nauči zaupati.”

Odraščala si brez očeta

Veliko mladih žensk je vzgojenih brez očeta in verjetno bodo v romantičnih odnosih malo bolj ranljive. “Če nisi odraščala z očetom, se v odnosih z moškimi verjetno počutiš negotova. Zaradi tega si tudi sramežljiva, a to uspešno skrivaš za masko brezbrižnosti ali pa dame z zelo visokimi merili.

Tvoji vrstniki se ti zdijo nezanimivi in dolgočasni, privlačijo te pravi moški, ki so starejši od tebe ali pa zelo uspešni: privlači te moč, ker nezavedno iščeš varnost oziroma nekoga, ki bo skrbel zate. Spet druga posledica odraščanja brez očeta te lahko potisne v odnos z nedosegljivim moškim. Nekaterim pa se tako zelo mudi s poroko in ustvarjanjem družine, da spregledajo osebnost svojega bodočega moža,” opozarja Kraljeva.

Tudi če te je zapustil oči, si ustvari življenje, kot si ga želiš, da boš lahko nekoč rekla sami sebi: Ati nas je zapustil – njegova izguba. Poglej, kaj je vse zamudil.

Imata popoln zakon

Laura, 26, pravi: “Želim si le bližino in razumevanje, ki ju imajo moji starši – zakaj ju ne najdem?”

Toploto dobrega zakona je nemogoče prekopirati: “Poskusi kopiranja so te verjetno tako zavedli, da je dirigentska palica v tvojih rokah, on pa mora pridno igrati, kot mu dirigiraš. Nikakor ne moreš razumeti, zakaj nista srečna in da on nima enakih želja kot ti,” opozarja Kraljeva in nadaljuje: “Vajine želje so sicer enake – oba si želita biti srečna in imeti dobro življenje. Le v tem, kako to uresničiti, se ne strinjata.”

“Ne pozabi, da v odnosu nisi sama. Oba ustvarjata odnos, ki pa mora biti vajin, ne kopija nekoga drugega. Namesto da si glavna scenaristka in režiserka, se pogovarjaj z njim. Dovoli mu, da tudi on soustvarja.

Tvoja mati je čudovita žena svojemu možu. Ne poskušaj dosledno stopati po njenih korakih, saj si ti drugačna ženska, kot je tvoja mati, on pa je drugačen moški kot tvoj oče. Namesto da si pod pritiskom izpolnjevanja nečesa, kar je ustvaril nekdo drug, se sprosti in se posveti vajinemu odnosu,” svetuje Kraljeva.

Eden od staršev je dominanten

Ana, 28, pravi: “Nekateri dnevi doma so bili državljanska vojna z vpitjem, drugi so bili hladna vojna molčanja. Ker sem bila deklica, me je mami vedno povlekla na svojo stran prepirov in tudi zmagala. Zakaj vedno pristanem z moškimi, ki padajo na mamice?”

Ana je videla, da mami spet in spet premaguje očeta in se do njega obnaša, kot da je njegova mamica. Ana dela isto, kot je mama delala očetu: moškega postavlja na mesto, ki je vedno pod njo. Če je mati nosila hlače v družini in je nad očetom kar naprej preizkušala premoč, boš verjetno tudi ti hotela prevladovati nad moškimi. Vse sile boš napela za uveljavljanje svoje volje. Po vsej verjetnosti bo tudi zadnja beseda morala biti vedno tvoja.

Punčke iz doma, v katerem je bil šef oči, pa pogosto izberejo moške, ki dominirajo nad njimi, ker so odrasle v prepričanju, da moški morajo tako delati z ženskami. Nekatere so tako prestrašene nad tem, da bodo potlačene kot njihove mame, da se bojujejo za popolno prevlado nad fantom, ki lahko vključuje tudi nadzorovanje, s kom se druži, in odnos z njegovo družino.

Dominantni očetje so lahko ovira temu, da bodo njihove hčere kadarkoli videle moške kot posameznike, vredne prijateljstva in ljubezni namesto kot možake, ki jih morajo ubogati ali premagati.

“Ne glede na to ali si v podrejeni ali nadrejeni vlogi, se boš morala naučiti srednje poti oziroma sodelovanja. Če si v podrejeni vlogi, se začni izražati in ne čakaj, da ti partner dodeli tvoje mesto.

V primeru, da se partnerja bojiš, si poišči pomoč, ki ti bo dala pogum, da ga zapustiš,” svetuje Kraljeva in nadaljuje: “Če pa svojemu moškemu visiš nad glavo in ga kritiziraš, popravljaš, nadzoruješ, učiš, je to nasilje, ki se skriva za dobronamernimi poskusi prevzgoje – takoj prenehaj. Tvoj dragi ni otrok in ni padel z Lune. In to kar ti morda imenuješ ljubezen, ni ljubezen, temveč prevzgoja!”

Eden od staršev ti je umrl

“Pri desetih mi je umrl oče. Mama se je spet poročila, jaz pa še nisem uspela obdržati fanta za več kot tri mesece,” je potožila 25-letna Alja.

“Že zgodaj si se naučila, da se v življenju zgodijo velike tragedije, za katere se zdi, da so preboleče, da bi lahko verjela, da se lahko zgodijo še dobre stvari, “ pravi Kraljeva in nadaljuje: “Ker je mati nadaljevala svoje življenje in se spet poročila, je tudi tebi pomagala naprej. Vendar vseeno v srcu ostane žalost, ki se sprevrže v velik strah pred smrtjo oz. izgubo ali pa se pojavi malodušje, ki zastruplja duha in duši življenjsko energijo.

Zaradi strahu pred izgubo si postala preveč previdna in pritisk previdnosti in pretirane skrbi za zdravje in varnost prenašaš na svoje drage ter jih dobesedno dušiš.”

Kraljeva svetuje, da se ustavi, vsakič ko se zalotiš, da si pretirano zaščitniška ali da iz prehlada narediš doktorsko dizertacijo: “Osvoboditi se moraš strahu pred smrtjo oziroma izgubo in začeti sprejemati življenje takšno, kakršno je. V nekaterih stvareh smo preprosto nemočni in žal vsi minljivi.”

Eden je bil nezvest

Ko oči zaide, izda več kot svojo partnerico. Punčkin oči je njen prvi odrasli moški vzornik in njegov položaj glavnega predstavnika moškega spola lahko vpliva nanjo.

Rozi, 31, ki se je zdaj umirila v ljubezni, pravi: “Ko gledam nazaj, vidim, da sem vedno padla na moške, ki nikoli niso mogli biti zvesti in ko je moja mami govorila in jokala: “Vsi so taki,” sem ji najbrž verjela.

V ljubezni ne dobimo vedno, kar potrebujemo, in zahvaljujoč posploševanju svoje matere je Rozi pričakovala, da so moški sebični.

“Nezvestoba enega od staršev prizadene celo družino in močno zamaje njene temelje,” pravi Kraljeva in opozarja, da pri otrocih varanje staršev poruši vse ideale. “Zakonec, ki skoči čez plot, ne prevara le partnerja, temveč tudi otroke. Še posebno če prevarani partner v prepire vključuje tudi otroke in jih ščuva proti nezvestemu zakoncu.

Če je to oče, se hčeri poruši njena vera vanj in s tem v vse moške. V odrasli dobi bo nezavedno privlačila lumpe. Čeprav bo iskala ljubezen, bo od moških dobivala le spolne izkušnje, kar bo močno omajalo njeno samopodobo in občutek lastne vrednosti.

Ko skoči čez plot mati, lahko hči nase prevzame občutke krivde in sramu. Globoko v sebi zaničuje lastni spol. Pozneje bo delovala precej samouničevalno, zamenjala bo veliko partnerjev. Druga posledica je, da hči odraste čez noč in prevzame materino mesto. Odraste v brezspolno osebo, ki sta ji skrb in odgovornost na prvem mestu. Moški je ne zanimajo, do spolnosti izoblikuje odklonilen odnos.”

“Grehi tvojih staršev niso tvoji; iz napak staršev se uči, a ne dovoli, da ti krojijo življenje. Če si postala sovražnica moških, jezo z očeta prenašaš na vse moške. Tvoje prepričanje, da so vsi moški nezvesti, te potiska nezvestim v naročje. Morda te prepričanje sili, da moškega prevaraš, preden te prevara on.

Ali pa ga zapustiš, še preden se odnos začne poglabljati,” pravi Kraljeva in nadaljuje, da moraš začeti verjeti, da je odnos med moškim in žensko lahko uspešen in da nezvestoba ni sestavni del ljubezenskega odnosa. Nato živi vsak dan posebej in sproti odganjaj temne sence. Ko te popade panika, si dopoveduj, da tvoj izvoljenec ni tvoj oče.

Če si zaradi nezvestobe staršev zbežala v dolgočasno življenje pretirane odgovornosti, naredi stilsko preobrazbo in postani ženska, ki si upa živeti in tudi ljubiti. Niso vsi packi.

Živela si z odsotnim očetom

“Svojega očeta skoraj celo otroštvo nisem videla, saj ga nikoli ni bilo doma – ves čas je delal in se družil s prijatelji.” Če je bil oče vedno odsoten, si verjetno podedovala prepričanje, da so moški nezanesljivi, neodgovorni in nesposobni. Zaradi tega si morda ti tista, ki je preveč zanesljiva in odgovorna. “Čeprav si želiš skrbnega in zrelega moškega, verjetno vedno naletiš na odrasle fantke,” pravi Kraljeva in svetuje: “Čeprav besniš, tako kot je tvoja mama, ki je bila sama za vse, vseeno skrbiš zanje z veliko materinsko predanostjo.

Nasprotje temu pa je zaobljuba, da ne boš nikoli tako neumna, kot je bila tvoja mama, in si nehote izbrala vlogo odsotnega, nedosegljivega očeta.” Naša strokovnjakinja za zveze opozarja, da v nobeni od teh vlog ne boš srečna.

“Če si se prepoznala v vlogi starša, ki se daje preveč ali premalo, se boš morala naučiti najti pravo ravnovesje med dajanjem in sprejemanjem. Če se daješ preveč, je to ena od oblik samozanikanja, če se daješ premalo, je to eden od načinov, kako se ščitiš pred razočaranostjo in prizadetostjo,” odkriva vzroke tvojega obnašanja Kraljeva.

Vzgajala te je babica

Z babico sem preživela več časa kot s starši, saj so bili ali v službi ali na smučanju ali s prijatelji,” je zaupala Karin.“Kot otrok si se počutila zapuščeno in osamljeno, zaradi česar si bila zelo občutljiva, a si ranjenost skrila za navideznima močjo in neuklonljivostjo.

V odnosu z moškimi si verjetno trmasta, nepopustljiva, a hkrati zelo posesivna, ljubosumna, morda nepoštena. Ti lahko vse, on ne sme ničesar.

On mora takoj uresničiti tvoje želje, ti se zmrduješ nad njegovimi. Za vsem tem se skriva velika potreba po pozornosti. S sitnarjenjem preizkušaš njegovi ljubezen in predanost. Strah te je ljubiti, hkrati pa se bojiš biti sama, zato potrebuješ veliko potrditev ljubezni, žal pa je le malo daš.

Odsotni starši ti niso dali občutka ljubljenosti, niti te niso naučili ljubiti. Babica – naj je bila še tako ljubeča, ni uspela nadomestiti staršev ali zmanjšati občutke zavrženosti,” nam je povedala Kraljeva.

“Nauči se ljubiti samo sebe, da boš lahko ljubila tudi njega,” ti svetuje Kraljeva in pravi, da boš to lahko naredila le tako, da se boš miselno in čustveno oddaljila od staršev, na katere si morda še vedno jezna ali pa hrepeniš po tem, da bi te končno imeli radi in ti to tudi pokazali.

“Samo sebe začni sprejemati kot samostojno in celovito osebo, ki lahko ljubi, ne da bi preizkušala njegove meje potrpežljivosti. Pogovor s starši bi ti bil v veliko pomoč. Mogoče boš več kot prijetno presenečena, ko boš slišala, da so te vedno imeli radi, čeprav niso bili vedno prisotni.”

Petra Kocjančič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri