Dajte razmerju še eno priložnost

Če je vaše ljubezensko razmerje izgubilo prvotni žar in čar, ni nujno, da naredite križ čez svojega partnerja. Prav tedaj je namreč pravi čas, da v vajin monotoni vsakdanjik vnesete novo svežino.

30. 6. 2005

Imam znanko, ki vse od svojega osemnajstega leta ni imela razmerja, ki bi trajalo dlje kot leto dni. Potem ko je pri osemnajstih doživela veliko razočaranje in jo je po letu dni srečne ljubezenske pravljice kot strela z jasnega zapustil fant, ki ga je po njenih besedah resnično ljubila, je hodila z dvema Tomažema, enim Gregorjem, Aljažem in Žigom, nazadnje pa je dala na čevelj še Marka.

Ko sem jo povprašala, kaj je skrivnost njenega ponavljanja enega in istega ljubezenskega vzorca, je dejala, da je rada zaljubljena in da uživa v romantičnih trenutkih v dvoje. Toda potem se vedno zgodi isto: po začetni evforiji in metuljčkih, ki jih čuti po celem telesu, se med njune zmenke prikrade navajenost, dolgčas in ... konec.

Čakajoč ‘pravega’

Sama meni, da je to zgolj zato, ker še ni srečala pravega, ki bi znal popolnoma okupirati njeno srce in njene možgane, tako da jima nikoli ne bi zmanjkalo tem za pogovore, idej za zmenke in domislic za izlete ob koncu tedna.

Toda sodeč po izkušnjah tistih, ki trdijo, da so našli svojo dušo dvojčico in so po določenem intenzivnem obdobju ljubezenske evforije začeli ‘bolehati’ za podobnim sindromom rutine in monotonosti v razmerju, se moja znanka po vsej verjetnosti zelo moti. Veliko bolj verjetno je, da se je – tako kot veliko število sodobnih mladih žensk – znašla v tako imenovanem začaranem krogu kratkotrajnih razmerij.

Pa poglejmo simptome. Psihologi opozarjajo, da ljudje, ki so nagnjeni h kratkotrajnim razmerjem, ljubijo čustveni vrvež, ki jih popolnoma prevzame na začetku ljubezenske romance. Pospešeno bitje srca, ko se njihova ljubljena oseba pojavi v istem prostoru, vzburjenje ob njegovem oziroma njenem telefonskem klicu ter vzhičenje ob telesni bližini in dotikih ...

Ko takšna občutja sčasoma (večinoma gre za obdobje od enega do dveh let) minejo, se zdi, da je razmerje izgubilo svoj čar, čedalje bolj pogosto pa se v glavi začne porajati ‘logičen’ sklep, ki se glasi: “Če mi ob njem več ne razbija srce, gotovo ne more biti pravi zame.”

Iskanje napak

Prav na tej stopnji pa bi se ta ‘logični’ sklep moral glasiti drugače. Po letu dni se namreč partnerja ravno dovolj dobro poznata, da lahko prvotno ljubezensko vzburjenje z nekaj potrpežljivosti in volje preraste v poglobljeno resno razmerje, obojestransko podporo in tesno prijateljstvo.

Seveda je to lažje reči kot storiti in potem to tudi živeti. Resnici na ljubo smo namreč prav vsi nagnjeni k občutjem dolgočasja, če v naših življenjih ni pravega vznemirjenja. In ker vsi po vrsti verjamemo, da je ljubezen tista čudovita stvar, ki nas bo nekoč povzdignila iz sivega povprečja in katapultirala naravnost v nebeška občutja duševne sreče in teletelesnega zadovoljstva, se kaj hitro pustimo prepričati, da je nekaj v našem ljubezenskem odnosu pošteno narobe.

Prav to se dogaja moji nesrečni znanki. Potem ko jo je njena velika srednješolska ljubezen pustila na cedilu, so vsi naslednji izbranci kmalu začeli kazati znake nepopolnosti. Prvi Tomaž je mislil, da se najboljši ljubezenski zmenek odvija na kavču pred televizorjem, Aljaž je popoldneve raje preživljal s prijatelji kot z njo, Žiga je bil preveč preračunljiv, drugi Tomaž pa je preveč rad zapravljal, a sta še vedno dobra prijatelja.

Je prav, da je vrgla puško v koruzo? V nekaterih primerih gotovo. Aljaž bi si gotovo lahko vzel več časa zanjo, pa tudi Žiga je bil vse prej kot idealen partner, medtem ko bi se pri drugem Tomažu še dalo kaj popraviti. Povsem samoumevno je namreč, da po določenem času vsak od partnerjev začne kazati določene napake in hibe v svojem značaju, ki drugega od časa do časa spravljajo ob živce.

Toda to še ne pomeni, da se morate zato odločiti za drastični ukrep in svojemu dragemu pomahati v slovo. Včasih je namreč veliko bolje težavo pogledati iz drugega zornega kota in najprej spoznati samega sebe. V nadaljevanju so opisane tri kategorije žensk, ki so nagnjene h kratkotrajnim razmerjem.

Če se v njih prepoznate, ste že naredile prvi korak k premagovanju svojih ljubezenskih težav. Vse, kar vam preostane, je le še to, da z upoštevanjem navedenih nasvetov spremenite svoja prepričanja o ljubezni in se za vedno znebite ponavljajočega vzorca, ki vam preprečuje, da bi zaživeli v resnem ljubezenskem razmerju.

Perfekcionistka

Ženske, ki spadajo v to kategorijo, imajo zelo jasno podobo o tem, kakšnega moškega hočejo ob sebi. Imajo visoka pričakovanja o tem, kako naj bi se čustveno ujela in kako se bosta razumela kot par.

Perfekcionistke se niso pripravljene pogajati, kaj šele, da bi znižale svoje kriterije. In če se po letu dni njihov partner ni dokazal na področjih, ki so jim pomembni, se razmerje pač konča. S tem da so nesojenega Romea dale na čevelj, se seveda ni nič spremenilo. Še vedno gojijo ista prepričanja in ista visoka pričakovanja.

Kaj storiti?

Najprej se vprašajte, ali vaša pričakovanja ne presegajo meje sprejemljivih norm. In obenem dobro premislite, ali ste tudi sami pripravljeni vložiti toliko več v odnos z nekom, ki vam je všeč. Bodite iskreni do sebe in bodite pripravljeni na tveganje, vseskozi pa ne pozabite, da se vam lahko tveganje po določenem času vselej obrestuje.

Zavedajte se tudi, da razmerje ne more za vedno ohraniti začetne živahnosti in vznemirjenja, nenazadnje pa se morate prav tako vprašati, kaj vam vznemirjenje v odnosu sploh pomeni in zakaj ne morete živeti brez njega.Pomembno je tudi, da ostanete realni.

Prepoznati morate, da nihče ne bo izpolnil prav vseh vaših pričakovanj in da to še ne pomeni konca sveta. Namesto da se pritožujete nad njegovimi napakami, razmislite, kaj bi lahko naredili, da bi rešili razmerje. Če vaš fant ne preživi z vami vsake minute svojega prostega časa in če vam ne pove desetkrat na dan, da vas ljubi, to še ne pomeni, da mu ni več mar za vas.

Zavedajte se, da lahko svojo ljubezen izraža na različne načine, ne le na tiste, ki jih priznavate vi. Boste zmogle pristati na kaj takšnega? Lahko živite z dejstvom, da bo vaš izbranec izpolnil 90, 80 ali pa morda ‘le’ 70 odstotkov vaših pričakovanj in da boste kljub temu srečni in zadovoljni v odnosu?

Manjši kompromisi (kot je na primer ta, da vam ne bo nikoli kupil cvetja, če ga za to ne boste posebej prosili) lahko pomembno vplivajo na vaše razmerje, ki se bo tako iz kratkotrajnega spremenilo v dolgotrajno, nemara celo doživljenjsko razmerje.

Svobodnjakinja

Svobodnjakinje imajo resne težave z odgovornostjo v razmerju, saj občutijo močan strah pred tem, da bi se resno navezale na partnerja. Mnoge imajo občutek, da bodo izgubile svobodo, misel na stalnega partnerja pa jih bolj kot na oporni steber spominja na vedno prisotno berglo, ki jih na njihovi življenjski poti le ovira.

Ko razmerje pride do točke, na kateri morata oba partnerja v odnos vložiti dodatno energijo, se v svobodnjakinjah oglasi strah pred odgovornostjo. Takšne ženske se počutijo ujete, občutek, da jim nekdo zateguje zanko okoli vratu, pa postaja z vsakim resnim partnerskim pogovorom še močnejši.

Kaj storiti?

Poskusite dognati, česa se tako bojite v dolgotrajnem razmerju. Se počutite premladi, da bi se ustalili? Ali pa vaši strahovi izhajajo iz negativnih družinskih izkušenj? Vas je strah, da boste morali partnerju razkriti svoj pravi jaz in da ne boste več mogli igrati popolne ženske, kar ste počeli doslej?

Če kljub vsemu trudu ne uvidite, kaj je vzrok za vaše težave, si vzemite čas zase in se za nekaj časa izogibajte razmerjem. S tem si boste dali priložnost, da analizirate svoj odpor do dolgotrajnih ljubezenskih razmerij. In če trepetate od strahu, vsakič ko pomislite, da bi morali dlje časa živeti z eno in isto osebo, tega enostavno ne storite. Konec koncev ste lahko samski, s tem pa bo vaše življenje veliko lažje.

Optimistka

Optimistka ima fanta predvsem zato, ker misli, da je veliko lepše, če je z nekom, kot pa če je samska. Poleg tega so takšne ženske tako optimistične, da so prepričane, da se bo razmerje kljub slabemu začetku slej ko prej razvilo v nekaj lepega.

Seveda se to ne zgodi. In ko se po poldrugem letu začnejo počasi tudi same zavedati, da je njihovo razmerje že od samega začetka bolj klavrno, agoniji naredijo konec.

Kaj storiti?

Zavedajte se, da si od samega začetka zaslužite najboljše. Če hodite z nekom samo zato, ker ne želite biti sami, obstaja zelo velika verjetnost, da boste oddani ravno v trenutku, ko boste spoznali nekoga, s katerim bi se lahko resnično ujeli. Ne pozabite: če vam moški ni všeč že na samem začetku, vam ne bo nikoli, ne glede na to, koliko pozornosti vam ponuja, kako lepo skrbi za vas in kako vljuden je z vašimi starši.

Poleg tega optimistke močno občutijo pritisk, ki ga na posameznika vrši družba tudi na področju ljubezenskega življenja. Saj veste: do osemnajstega leta morate izgubiti nedolžnost, do dvajsetega se spodobo imeti za seboj najmanj eno ljubezensko zvezo, do petindvajsetega morate biti že najmanj dve leti v resnem razmerju, pri tridesetih pa se morate že precej resno ukvarjati z mislijo na otroka.

Vedite, da imate prav vso pravico, da se ne zmenite za družbena pravila, saj je letanje s cveta na cvet, z enega razmerja v drugega samo zato, ker se spodobi imeti nekoga ob sebi, čista izguba časa, predvsem pa vaše energije, ki bi jo lahko izkoristili za kaj veliko bolj kakovostnega, na primer za spoznavanje same sebe in svojih želja.

Če ste nagnjeni h kratkotrajnim razmerjem

Ponujamo vam nekaj tipičnih primerov, ki naravnost kričijo po tem, da ste nepoboljšljive ‘kratkotrajnice’.

Do potankosti ste že razdelali načrt za svojo poroko, med drugim tudi razporeditev svatov za poročno mizo in celo pogrinjek, vseeno pa si ne predstavljate, da bi v naslednjih nekaj letih bili vi tisti, ki korakate proti oltarju.

Ljubite svojega fanta, a vseeno niste popolnoma zadovoljni in si na skrivaj želite, da bi bil višji/ bolj duhovit/manj čustven.

Pričakujete čudežne spremembe, ki naj bi se zgodile, ko boste spoznali ‘pravega’, ne predstavljate pa si, kakšna čustva bodo spremljala te spremembe.

Svojim vezanim prijateljicam sploh ne zavidate – veliko bolje bi jo odnesle, če se ne bi odločile za moškega, s katerim so ostale.

Marta Pirnar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri