"Zavedam se, da nisem tista 'idealna' žrtev. Marsikdo me je jemlje resno zaradi okoliščin, v katerih se je spolna zloraba zgodila. Pa vendar ..."
"Sem porno igralka in spomnim se, da sem kot najstnica slišala naslednje: "Če imaš spolni odnos s prostitutko in ji ne plačaš, je to posilstvo ali kraja?"
Takrat se vsekakor nisem počutila udobno. Nisem imela pravega razumevanja spolne industrije in nikoli nisem razumela, zakaj naj bi bilo navedeno smešno.
Pred nekaj leti me je med delom spolno napadel pornografski producent. To je posnela kamera. Bila sem gola, z zavezanimi očmi, zvezana in z zamašenimi usti z njegovem studiu. Na tej točki se je nagnil k meni in rekel: "Lahko ti naredim kar hočem in ne moreš me ustaviti."
S tem producentem sem že dvakrat sodelovala in vsakič sem bila zadovoljna. Tisti dan smo že posneli prizor in dobro je šlo. Mislila sem, da imava meje, katere bo bedno spoštoval, ampak so tisti dan izginile.
Takrat nisem mogla narediti nič. Nisem mogla reči ne. Na žalost zaradi običajnih napačnih predstav o pornografski industriji - da je nasilna, izkoriščevalska in da se prostovoljno spravljam v nevarnost - nekateri celo pravijo, da sem si to zaslužila.
Ko je končal in me odvezal, sem bila pretresena. Vse skupaj sem želela potisniti v ozadje svojih misli. Posnela sva še zadnji prizor, ki sva ga načrtovala skupa. Vzela sem denar, zapustila hišo in mu poslala sporočilo, da ne želim več delati z njim in ga blokirala.
Nikoli nisem šla na policijo. Šele čez nekaj dni sem se začela zavedati, kaj se je zgodilo. Iti na policijo kot porno igralka ni ravno najboljše. Nisem bila pripravljena tvegati.
Napad me je res pretresel. Vedno sem upoštevala varnostne ukrepe. Vedno sem preverila producente in sogiralce, se oglasila pri prijateljih in opravljala različne raziskave. A nič od tega ne bi preprečilo, da bi me napadel.
Moja zgodba je res šokantna, a na srečo tudi redka. V pornografiji sem delala šest let in to je edina negativna izkušnja, ki sem jo imela.
Kljub pripovedovanju, da je pornografska industrija polna zlorab, je to daleč od moje izkušnje in moji kolegi bi rekli enako. Zanašamo se drug na drugega in si izmenjujemo informacije.
Zavedam se, da nisem tista "idealna" žrtev. Marsikdo me je jemlje resno zaradi okoliščin, v katerih se je spolna zloraba zgodila.
Mnogi nam rečejo, da je naše delo samo po sebi polno nasilja in da bi morali posilstvo pričakovati vsakič, ko gremo v službo. Ni tako. Tudi mi imamo pravico, da rečemo "da" ali "ne".
Kasneje sem izvedela, da je prijateljica, ki je doživela podobno, šla na policijo in so jo zavrnili. Kako naj bi jaz storila enako?
Institucije, ki bi nas morale varovati, nas ne jemljejo resno. Ne potrebujemo novih zakonov, le to, da bi nas jemali resno.
Povzeto po Metro.co.uk
"S fantom sva pijano seksala, jaz pa sem mu rekla, da ima majhnega - naslednje jutro je ..."
(resnična zgodba)
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
){kind=link}