Ko bom velika bom ... Ko bom velika, kaj? Dvomim, da bom še kaj dosti zrasla. Čez nekaj let se bo prej kot rast začelo krčenje mojega telesa. Ah, priznajmo si, sem že velika. Tukaj sem, na najvišji točki svojega življenja, za mano je nostalgično otroštvo, pred mano odraslost, v katero se bojim stopiti, okoli mene pa le ena velika eksistenčna kriza identitete.
Ko je človek v mojih letih se začne spraševati, kdo je, kam gre, kaj hoče ... In jaz odgovorov nimam. Vem kdo sem bila, vem kam sem šla in vem kaj sem hotela. Bila sem Ami, neodgovorna, zabavna in otročja punca, katere najboljša prijatelja sta bila računalnik in kamera. Šla sem po uhojenih stopinjah vseh ostalih ljudi in hotela psa, veliko zbirko Pokemon kart in da bi mi dali starši mir.
Izpraznim žepe svojih ciljev
Vse kar imam orisanega o svoji prihodnosti bom vrgla na mizo, kot da bi praznila žepe v katerih je nekaj ovitkov bonbonov, robček, šminka, dva evra in šest centov, račun za popravilo kavomata in nekaj razvečenih vlaken jakne.
Želim si biti svobodna, imeti dovolj prihodkov, da si lahko privoščim vse potrebno za življenje. Rada bi ustvarjala in uokvirjala zgodbe. Rada bi pisala, snemala, oblikovala in montirala. Želim si dobro jesti in ne želim kuhati. Hočem biti obkrožena z ljudmi, ki so sami po sebi pač najboljši. Tistimi, ki me delajo mene in ki z mano ustvarjajo spomine. Vem, da hočem prepotovati svet. Želim videti severne medvede, dokler še obstajajo, z Mustangom prevoziti Panamerikano in živeti v Dublinu.
Nehajte nas strašiti, prosim
Sanjsko. Utopično. Nedoločeno. Pa kaj potem? Moram samo zato, ker sem otrok te družbe, živeti po njenih pravilih in igrati igro, ki so jo začrtali ljudje, ki so že zdavnaj preteklost? Moti me, da smo mladi spodbujani k inovativnosti, svežini, drugačnosti, hkrati pa ukalupljeni v raztegnjen model naših staršev, ki nas bo sam po sebi zadušil, če se bomo preveč približali robu ali morda pokukali čezenj.
Ko bom velika, bom še vedno Ami, del človeštva, prebivalka planeta Zemlje in telo z glavo polno domišljije. Ne vem kaj bom delala, kje bom živela, s kom bom delila svoj čas in tega niti nočem vedeti. Ko bom velika, bom drugačna. Drugačna od vsega kar sem bila, kar sem in kar je.
Novo na Metroplay: Razlike med Slovenijo in ZDA ter kako do sanjske službe? | Elvi Rwankuba
