V ritmu biološke ure

Biološka ura, strah in trepet vsakega človeka, je kot Demoklejev meč nad ženskimi glavami, ki jih sili, da se ustalijo, preden bo prepozno.

26. 2. 2004

Stvari, ki jih moški razumemo o ženskah, bi komaj zapolnile škatlico za vžigalice. Na primer – zakaj se ženskam tako mudi splesti gnezdo? V njihovi naravi je, da opozorijo na vsako stvar, ki ima vsaj neznatno povezavo s poroko. Časa ne izgubljajo, pritisk se začne že nekaj dni po začetku odnosa. Na dlani je bilo, da sem v težavah, ko sva z dekletom obiskala prijateljico, ki se je nedavno omožila. Ogledovali smo si slike s poroke, nakar je prijateljica na mojo grozo izvlekla katalog s poročnimi oblekami. Ko je moja draga opazila ‘čudovito oblikovano’ poročno obleko, se je njena roka vedno bolj oklepala moje in njeni nežni pogledi so me prebadali kot toča indijanskih puščic.

Tik tak tik tak … Ti opozorilni signali niso obetali nič dobrega. Komaj sva prestopila najin prag, se je začelo: “Veš, saj ne govorim o poroki ali čem podobnem, ampak … A ne bi bila luštna v tisti poročni obleki?” Dovolj, da moškemu zaledeni kri v žilah. Kraljevske poroke, ki se vedno pogosteje prikradejo na televizijske ekrane, še dolivajo olja na ogenj. Še posebej, če je takrat na sporedu košarka. “Moja biološka ura nezadržno tiktaka!!” bodo rekle v poslednjem poskusu, da v moških ustvarijo sliko o biološki časovni bombi, trdno zasidrani v maternici, ki samo čaka, da se sproži na njihov štirideseti rojstni dan.

Ah, ti otroci ...

Otroci se slinijo, ko jih prenašaš naokoli. Otroci hočejo najnovejšo igračko takoj zdaj. Otroci odrastejo in počnejo cel kup čudnih stvari, zaradi katerih moraš govoriti stvari, ki so ti jih včasih trobili starši in za katere si prisegel, da jih ne boš nikoli trobil svojim otrokom.

Otroci. Zadnja stvar v glavah mnogih moških brez otrok. Ampak prva stvar v glavah njihovih deklet in žena. Hudičevo nam boste zamerile, če bomo rekli: “Stvari so sedaj tako dobre. Zakaj bi jih pokvarila z otroki?” BAM!!! Še ena noč, v kateri se spalnica spremeni v hladilnik. A moški si ne moremo pomagati. Evolucijski psihologi pravijo, da imamo moški prirojeno potrebo oplojevati, medtem ko imajo ženske prirojeno potrebo vzgajati (le brez sovražnosti, prosim, berite znanstvene izsledke). Mi smo nori na seks, ve pa čutite potrebo po ukvarjanju se s posledicami seksa.

Le naj zvoni ...

Zato želimo priti v stik z našo žensko stranjo, ki vzgaja. Stranjo, ki se rada mucka po seksu. S tem želimo pokazati, da smo sposobni ostati ob svojih ženskah ne glede na to, kako nerazumne zahteve postavljajo, a včasih se le popraskamo po glavi in začnemo spraševati. Sprašujemo se, kdaj nam boste začele odrekati seks, ker boste štiri tedne pred rokom. Sprašujemo se, kdaj vas bomo morali na vrat na nos odpeljati v bolnišnico sredi noči.

Sprašujemo se, kdaj se bomo morali sprijazniti z umazanimi plenicami in zgodnjim hranjenjem. In hočemo vedeti – potem, ko bodo otroci odrasli in v hiši ne bo nikogar razen naju dveh starih dedca in babnice – ali se bodo stvari vrnile v stanje, kakršno je bilo, preden sva imela te cvileče, nehvaležne otročaje. “Prav možno je, da se bodo,” boste odgovorile. “A dogodivščina, če naju ne bo ločila ali ubila, bo vsekakor zlata vredna izkušnja.” V tem primeru ostajam – vsaj še za nekaj let – gluh in slep za pritajeno tiktakanje v ženskih maternicah.

Matej Završnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri