Veš, kakšen je tvoj srčni utrip in kaj ti sporoča?
Število srčnih utripov v mirovanju pri odrasli osebi velja za normalno, če so vrednosti od 50 do 100 utripov na minuto.
Ko se število utripov dvigne nad 100 na minuto, imenujemo takšno stanje tahikardija.
Najpogostejši vzroki za hitro bitje srca so povišana telesna temperatura, slabokrvnost, povišana raven ščitničnih hormonov, jemanje nekaterih zdravil, nenadno povečanje telesne teže, oslabelost srca kot črpalke in različna stanja, ki jih povzročajo psihične reakcije na stresne dražljaje.
Hiter srčni utrip nas mora vedno skrbeti, in če se nadaljuje nenehno, je treba raziskati vzrok.
Povišane vrednosti ščitničnih hormonov, kot tudi slabokrvnost, so pogostejše pri ženskah, zato je tudi pojav hitrega bitja srca pogostejši pri ženskah.
Moški in ženske se različno odzivajo na stres, čeprav je pospešen srčni utrip lahko reakcija na stres pri obeh spolih, saj se v stresu odzovemo, kot da smo napadeni, kar pomeni, da smo pripravljeni na boj ali beg, v v obeh primerih je hitro bitje srca sestavni del naših reakcij.
Če nam pri običajnih aktivnostih srce bije pospešeno, je treba najprej narediti krvno sliko in preveriti železo v krvi, saj je predvsem pri mladih ženskah slabokrvnost največkrat posledica pomanjkanja železa.
Preverijo se tudi ščitnični hormoni, nato se analizira delovanje pljuč in srca ter obisk kardiologa, če je vse v redu, se posveti kondiciji in redni vadbi.
Kaj pa je pri vsakodnevnem vedenju najpomembnejše za zdravje srca?
Nadzorovanje telesne teže na ravni indeksa telesne mase (ITM 25 kg/m2) ali obsega pasu za ženske pod 88 cm (idealno pod 80 cm) in za moške pod 102 cm (idealno pod 94 cm).
Kadilci morajo prenehati kaditi, se redno gibati in ukvarjati s športom (vsakodnevno vsaj 30 minut), redno opravljati krvne preiskave, predvsem nadzorovati maščobe in se izogibati uživanju nasičenih maščob.
Dobro bi bilo tudi, da se vsi naučimo meriti svoj arterijski tlak (srčni utrip), saj je odstopanje od normalnega utripa razlog za obisk zdravnika.
