Ob letošnjem svetovnem dnevu beguncev (20. junij) nekatere nevladne organizacije ponovno izražajo zaskrbljenost zaradi položaja prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev, saj se njihov položaj od lanskega leta ni izboljšal.
"Želimo opozoriti predvsem na dolgotrajnost postopkov za priznanje mednarodne zaščite in na nizko število podeljenih statusov mednarodne zaščite. Predlog novele Zakona o mednarodni zaščiti, ki ga pripravlja Ministrstvo za notranje zadeve, sicer v določeni meri zvišuje standarde, vendar še vedno ne zagotavlja ustreznega nivoja njihove zaščite," so v skupni izjavi povzeli svojo zaskrbljenost Amnesty International Slovenije, Jezuitska služba za begunce - Slovenija, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC in Slovenska filantropija.
Vse poteka prepočasi!
Praksa kaže, da potekajo postopki za priznanje mednarodne zaščite v nekaterih primerih izjemno dolgo.
V dveh primerih poteka postopek že okoli pet let, v primerih dveh družin tri leta, v več primerih pa eno do dve leti. Tako dolgi postopki so še posebej zaskrbljujoči ob dejstvu, da prosilci za mednarodno zaščito formalno nimajo možnosti integracije v družbo.
Število oseb, katerim je bila podeljena mednarodna zaščita v letu 2009, se je glede na prejšnja leta sicer zvišalo – ta status je pridobilo dvajset oseb od dvesto dveh, ki sta vložili prošnjo, ne glede na to pa nevladne organizacije opozarjajo, da je Slovenija glede priznanih statusov še naprej na samem repu v EU.
Spregledani na vsakem koraku
Večina prošenj se še vedno ne obravnava vsebinsko v rednem postopku, pač pa se zavračajo kot očitno neutemeljene iz formalnih razlogov, na katere prosilci nimajo vpliva. Pri tem se spregleda, da gre za osebe, ki so doživele hude travme, tako v matični državi kot tudi na poti.
Nezadostna ostaja ureditev sprejemnih pogojev v azilnem domu ter ureditev brezplačne pravne pomoči, do katere prosilci kljub temu, da so prava neuki, še vedno niso upravičeni na prvi stopnji postopka, kljub temu (ali pa prav zaradi tega), da je dokazano, da imajo prosilci, ki imajo pravnega zastopnika že od samega začetka postopka, večje možnosti za pridobitev statusa. Tudi pri obravnavi otrok brez spremstva Slovenija še vedno v številnih elementih krši mednarodno in slovensko zakonodajo: nastanitev otrok zanje ni primerna, psihosocialna obravnava je nezadostna, postopki, v katere so otroci vključeni, in programi vrnitve teh otrok v matično državo pa so neprimerni.
Odrinjeni in diskriminirani
Na področju integracije beguncev še vedno največji problem predstavlja dostop do nastanitve in zaposlitve, begunci pa kot problem navajajo tudi diskriminacijo.
Prav tako v Sloveniji še vedno ni celovite integracijske politike, ki bi določala ukrepe za uspešno integracijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev in drugih priseljencev v družbo.
Ministrstvo za notranje zadeve je v lanskem letu začelo pripravljati spremembe Zakona o mednarodni zaščiti in v delovno skupino je vključilo tudi predstavnike nevladnih organizacij. Ugotavljamo pa, da ministrstvo ni upoštevalo nekaterih najpomembnejših predlogov nevladnih organizacij. Ministrstvo med drugim tako ni upoštevalo predloga, da zakon predvidi možnost pridobitve mednarodne zaščite tudi za osebe, ki so državljani držav članic EU, prav tako niso upoštevali predloga o uvedbi komplementarne zaščite ter uvedbi brezplačne pravne pomoči tudi na prvi stopnji postopka (z izjemo mladoletnikov brez spremstva). Predlog novele tako v določeni meri zvišuje standarde, vendar še vedno ne zagotavlja ustreznega nivoja zaščite prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
