Rado se zgodi, da pri darilu povsem zgrešimo – pulover je premajhen, prijateljici ni všeč izbrana knjiga in tudi parfum, ki ga boš dobila v dar za Valentina, ti nekako - morda - ne bo pisan na kožo.
Pa saj darila lahko tudi zamenjaš, ali ne?
Večinoma gre za lahko opravilo – toda obstajajo tudi izjeme.
To mi ni všeč!
Večina trgovcev bo sicer blago vzela nazaj – čeprav k temu niso zakonsko zavezani. Pri predmetih, ki jih kupci vrnejo, ker jim niso všeč, ni nekih splošnih pravil za zamenjavo. Izjema: spletne trgovine in nekateri ponudniki vendarle obljubljajo možnost zamenjave ali vrnitve kupljenega predmeta, če z njim ne bi bila zadovoljna oziroma ti ne bi bil všeč.
Hočem denar nazaj!
Trgovcem ni treba vračati denarja. Namesto tega si lahko izbereš nekaj drugega ali pa ti napišejo dobropis.
Nimam računa!
Če nimaš računa, je vse odvisno od prodajalca oziroma podjetja, ki se lahko odločita, da ti blago zamenjata tudi brez računa. Če tega nočeta, nimaš nobene možnosti za zamenjavo.
Ta DVD že imam!
Če dobiš DVD, CD ali pa računalniško igrico, ki jo že imaš ali pa ti ni všeč, nikar ne trgaj originalnega ovoja. Le tako bodo trgovci lahko prepričani, da jih nisi morda že uporabila in naredila nelegalne kopije.
Pokvarjeno je!
Zakonske podlage so povsem drugačne, če se kupljeni predmet pokvari in je še v garanciji. Takrat začne veljati zakonski garancijski rok. Pa tudi sicer velja, da mora podjetje kupljeno blago, ki ima napake, zamenjati z novim brezhibnim blagom ali stranki vrniti kupnino v zameno za vrnjeno blago.
Nasveti v času razprodaj
Med razprodajami je zelo pomembno, da je na izdelku navedena cena pred razprodajo in na razprodaji. Tako se potrošnik lahko prepriča, da je blago zdaj res na voljo po znižani ceni, in vidi, koliko ta znaša.
Če trgovec oglašuje na primer 50-odstotni popust, mora biti vsaj četrtina blaga v trgovini po polovični ceni. Če potrošnik po nakupu odkrije na blagu napako, lahko zahteva zamenjavo, odpravo napake, znižanje ali vračilo kupnine. Za kaj se bo odločil, izbira sam. Trgovci pogosto ne želijo vrniti kupnine in stranki ponujajo le zamenjavo blaga ali dobropis. Zlasti med razprodajami se dogaja celo, da ob blagajni piše 'Blaga ne menjamo'. Tega si trgovec preprosto ne sme privoščiti.
Še dobro, da garancije ostajajo!
Kljub predlogu, da se odpravijo obvezne garancije za tehnično blago, se je gospodarska ministrica Radićeva zdaj že pred dnevi vendarle odločila, da te ostajajo. Seveda je z ministričino odločitvijo zadovoljna tudi šefinja potrošnikov Slovenije Breda Kutin in bolj ali manj vsi potrošniki.
Novela zakona o varstvu potrošnikov ne bo ukinila obvezne enoletne garancije za tehnične izdelke. Zakon tudi ne bo omejeval ali zmanjševal pridobljenih pravic potrošnikov.
Slovenski potrošniki so navajeni na obvezno garancijo
Vsi strokovnjaki so se strinjali, da je institut obvezne garancije unikum v evropskem prostoru in da v Sloveniji obstaja že 40 let, zato so potrošniki navajeni nanj. Prav zaradi tega se tudi ministrici ne zdi primerno, da bi odpravili te potrošniške pravice.
Radićeva je pojasnila, da je v EU praksa, da obstaja garancija za stvarne napake, kar naša zakonodaja že vključuje, imamo pa poleg tega še garancijo na tehnične izdelke, kar je neke vrste bonus za potrošnike in ni v neskladju z evropsko zakonodajo.
Zadovoljna Zveza potrošnikov Slovenije
V Zvezi potrošnikov Slovenije so že pred koncem leta 2010 začeli opozarjati, da bi odprava obvezne garancije pomenila korak nazaj v varovanju potrošnikov. Zato je bila Breda Kutin po sprejetem sklepu ministrstva zelo zadovoljna:
“Instrument obvezne garancije je pomembna varovalka za zaščito interesov in pravic tako potrošnikov kot obrtnikov, kmetov ter tudi tistega dela gospodarstva, torej proizvajalcev in trgovcev, ki razumejo, da je mogoče samo s kakovostjo in celostnim naborom poprodajnih aktivnosti slovenskih potrošnikov ponuditi dostop do konkurenčnih in varnih izdelkov.”
