"Tudi ko kot uporabnica zapreš TikTok, ta v ozadju še vedno pridno pridobiva tvoje zaupne informacije." 🤯
Ko smo pred več kot desetletjem medse povabili danes že dinozavra družabnih omrežij z indikativno modro barvo v prepoznavnem znaku in previdno tipali, do kod sežejo meje razodevanja zasebnega življenja, se nam je v vsej svoji veličini odstirala zlata doba tehnološkega napredka.
V odraščanje z njim je bila pahnjena moja generacija, za katero si upam trditi, da je ena poslednjih, ki je po prebitih uricah v šolskih klopeh namesto z digitalnim podaljškom dlani prosti čas preživljala na zaprašenem igrišču ali pred blokom osnovnošolske prijateljice.
Takrat smo, naivni in še nepokvarjeni od parazitskih algoritmov spletnih fenomenov, v sebi premogli višji prag koncentracije. Korporacija Microsoft je namreč opravila izčrpno raziskavo, katere rezultati so pokazali, da se je od preloma tisočletja oziroma z začetkom mobilne revolucije do danes naša osredotočenost zmanjšala z 12 na osem sekund – na sekundo manj od dolžine fokusa zlate ribice.
Iz celovitih objav na Facebooku, v katere smo vlagali trud, smo presedlali na Instagram, ki je po priljubljenosti na prvem mestu med mlado populacijo.
Dolgovezne statuse so zamenjala kratka besedila pod fotografijami, od katerih – če so daljša od nekaj besed – običajno že nestrpno odvihramo dalje. Misli smo začeli vrivati v ključnike, čustva v emotikone in kot češnjico na vrhu kičaste torte prodajati na videz popolno različico sebe.
S TikTokom pa s(m)o postali nonšalantno zadovoljeni že z banalno nekajsekundno (brezsporočilno) videofarso.
Poligon iger, ki izkrivljajo resničnost
V krču razdvojenosti med spremljanjem trendov po poklicni dolžnosti in osebnimi prepričanji me je pred meseci kakor strela z jasnega doletela nenadna popularizacija TikToka na sceni družbenih omrežij.
Priznam, niti kančka truda nisem namenila uporu proti svoji izraziti subjektivnosti do tovrstnih trendov in sem ga z ihto porinila v že prenatrpan koš 'modernističnih nebuloz, ki poneumljajo človeka'.
Težko je pogledati resnici v oči, da kot družba ne izkazujemo več hrepenenja po kakovostni vsebini in da smo brez premisleka željni popiti vsako inovacijo, ki nam je nalita v kozarec.
Postali smo odporni proti nekakovostni vsebini, proti čemur ne bi pomagalo niti trdovratno cepivo v dozi, primerni, da uspava slona. Iskanje kakovosti je mogoče enačiti z iskanjem šivanke v kopici sena.
Poleg tega je aplikacija dodaten kanal, v katerem se zamegljujejo črte med fantazijo in resničnostjo.
Med strokovnim poizvedovanjem naletim na uporabnico Bonskinny, poznano kot dekle s klovnsko masko, ki objavlja iritirajoče nekajsekundne videe, v katerih s pestmi histerično in v agonističnih krikih udarja po vratih zanemarjene kleti in moleduje po prostosti.
Ob tem referira na očetovsko figuro – ugrabitelja, na njenih udih pa so vidne brazgotine in podplutbe. Sprožila je goreče razprave, ali gre za žrtev zlorabe ali le za nedolžno igro nadomestne resničnosti (angleško: alternate reality game ali ARG) – hkrati pa je še en dokaz, da aplikacija za nameček stanjša sito, skozi katero pronicajo samooklicani vplivneži.
Vplivneži, ki so za ceno megalomanskih ogledov pripravljeni storiti čisto vse. Celo polizati straniščno školjko na letalu. Posnetek Instagram modela Ave Louise ti bo namreč obrnil želodec: nazorno prikazuje dejanje, podpisano s ključnikom Coronavirus challenge (slo: koronavirusni izziv).
VIDEO si lahko pogledaš TUKAJ.
In tako se včlanim v klub podobno mislečih posameznikov, ki aplikacijo dojemajo kot javno zbirališče neobičajnih, plehkih in otročjih koreografij na vedno enako glasbeno podlago, ne vedoč, da v njegovem teritoriju v resnici prebiva osupljivih 800 milijonov uporabnikov.
Ter da od trenutka, ko je TikTok ugledal luč sveta, njegove starešine ničesar ne prepuščajo naključju. S prstom ciljam na kristalno jasno vizijo oblikovalca, ki je zasnoval razpoznaven logotip.
Moškega, čigar identitete ne želijo razkriti niti na uradni spletni strani, vendar temu navkljub zmagoslavno navržejo dejstvo, da je sicer oboževalec drenjanja pod koncertnimi odri želel uresničiti vizijo digitalnega odra, ki mu dominirajo kreativci.
Obkrožena s trumo ljudi in pod sojem žarometov se je tako rodila nota na črni podlagi, dodelana z dvodimenzionalno sliko elektronskega vala.
Grožnja varnostnega tveganja
V nasprotju z rivali, kot so Facebook, Instagram, Twitter, Pinterest in YouTube, TikTok ni vzklil onkraj luže, marveč na Daljnem vzhodu leta 2016. V lasti kitajskega tehnološkega giganta ByteDancea – z vrednostjo, ki presega 75 milijard ameriških dolarjev –, najbolj poveličevanega start upa na svetu, se mu je uspelo v največji meri razpasti v Braziliji in ZDA, v Indiji, ki je še do nedavnega prednjačila v bazi uporabnikov, pa so ga pred tremi tedni suspendirali s sklicevanjem na pomisleke glede nacionalne varnosti. Nezakonit je celo v rojstni deželi.
Najbrž ni treba dodatno poudarjati, zakaj si Američani srdito prizadevajo aplikacijo obesiti na vislice. Nedavna sabotaža predsedniške kampanje Donalda Trumpa, potem ko so se privrženci demokratov na TikToku poslužili reka v slogi je moč in lažno rezervirali sedeže na enem izmed njegovih kandidaturnih gostovanj, kar se je končalo v napol prazni dvorani, je le kaplja v morje razlogov, zaradi katerih predsednik žuga kitajskim razvojnim tehnologom.
Aplikacija naj bi intenzivno zbirala podatke uporabnikov, vključno z lokacijo, stike v imeniku ter gesla družbenih omrežij, e-poštnih in IP-naslovov. ByteDance se domnevno poslužuje raznovrstnih taktik prikrivanja prenašanja uporabniških podatkov.
Tudi ko kot uporabnica zapreš TikTok, ta v ozadju še vedno pridno pridobiva tvoje zaupne informacije. Zaradi tega je spletni trgovec Amazon na svojem sedežu v Seattlu zaposlenim prepovedal uporabo TikToka na napravah, ki se povezujejo na e-naslove podjetja, kot razlog navajajoč varnostno tveganje. Za nekaj distance je na tem mestu morda dobro omeniti, da aplikacija zelo verjetno v tvojo zasebnost posega tako abrazivno kot katerakoli druga, le da so eni podatki posredovani v "domači", drugi pa v "sovražni" tabor.
Alarmantnim podatkom navkljub je aplikacija eksplodirala z močjo atomske bombe. Novembra leta 2019 je imela več kot 1,5 milijarde prenosov, kar je do tega trenutka najvišja statistika dotičnega dejanja v tako skromnem obdobju od datuma ustanovitve. Pri tem se 70 odstotkov uporabnikov umešča v starostno skupino med 16 in 24 let, preostalih 30 odstotkov pa je starejših od 25 let.
Povprečni tiktokar na dan posveti 50 minut časa buljenju v razgibane videoimpulze. Štiriintrideset odstotkov aktivnih uporabnikov objavi vsaj eno videovsebino na dan – podobno kot na preostalih družabnih omrežjih obstaja premo sorazmerna korelacija med številom sledilcev in intenzivnostjo ter časovno koncentracijo proizvajanja lastne vsebine, edina posebnost je možnost izjemnega organskega dometa.
Poenostavljeno: četudi pod svojim okriljem nimaš zavidljivega števila podpornikov, ima tvoja objava možnost viralnega dosega. Da se vtihotapiš na zaslon uporabnika iz Sydneyja, je dovolj že ščepec izvirnosti. Voila!
Brez navidezne estetike
Strah pred zamujanjem nečesa novonastalega je oblika družbene nevroze in pogost način opisovanja občutka, ki ga imajo družbena omrežja sposobnost vzbuditi v posamezniku.
Da niso del nečesa, kar drugi so. Če te zaradi tega premami zadovoljiti firbec, ti je že v trohici sekunde ob odprtju sezamovih vrat v svet unikatnega mreženja zagotovljeno spoznanje, da je ta svetlobna leta oddaljen od Instagramove tople grede, ki ustvarja ugodno podnebje za gojenje visoko spolirane estetike.
Oči se ti bodo najverjetneje ustavile na čudaškem posnetku z vodnim žigom aplikacije, z brenčanjem nikoli slišane melodije v ozadju, osrednji lik pa je popolnoma nepoznan mladostnik ali mladostnica.
Četudi gre za fenomen globalnih razsežnosti, je ključni parameter njegovega vzpona sporočilo, usmerjeno v lokalne trende, spremljajo pa ga lokalni sledilci. Uporabniki ne uživajo zgolj v objavah ljudi, ki jih poznajo ali jim sledijo, vendar so priča tistim, ki jim jih predlaga TikTokov algoritem. Ta je v konstantnem pogonu učenja tvojih navad in grajenja kompleksnega modela vzorcev gledanja, tako da ti začenja prikazovati temu podobne posnetke.
Nemudoma, ko TikToku dodeliš mesto na svojem pametnem telefonu, začne domnevati in se spraševati: kaj bodo uporabniki storili z naključno prikazano vsebino in kako jo bodo interpretirali v svoji izvedbi. Proces kreativnosti je tako zelo olajšan.
Brez kakršnegakoli predhodnega znanja montaže lahko zavihaš rokave in proizvodnja vsebine se lahko začne, za ideje pa ni treba pobrskati globlje po svoji domišljiji, saj vse skupaj temelji na kopiranju tujih idej. Biti del večine je na TikToku ideal.
Megalomanske kampanje blagovnih znamk
Ravno to je eden izmed upravičenih povodov, da so modne in lepotne blagovne znamke svetovnega slovesa v TikToku prepoznale tržno nišo in da jim je pravočasno uspelo zajahati val priljubljenosti. Zavzeto so se lotile sponzoriranih izzivov, ki so pritegnili pozornost in spodbudili uporabnike, naj se pridružijo pri ozaveščanju ljudi z njihovimi vizijami.
MAC Cosmetics je denimo lansiral svojo prvo TikTok kampanjo s ključnikom #YouOwnIt v sklopu spomladanskega tedna mode v New Yorku, na katerega so se ljudje odzivali z individualiziranimi posnetki; od transformacije ličenja do elegantne hoje po kvazi modnih pistah. Rezultat? 1,6 milijarde ogledov ključnika v pičlih šestih dneh, kar je do tega trenutka vodilen stolček v izkupičkih TikTok kampanj.
Rihannin poslovni naraščaj Fenty Beauty je, ciljajoč na generacijo Z še pred obdobjem virusa, vložil finančna sredstva v nastanek prve namenske hiše za ustvarjanje vsebin in strategij TikToka.
Predsedovalo ji je pet ustvarjalcev, ki jih je lastnoročno izbrala barbadoška pevka in ki so ustvarjali šaljive videoposnetke, v katere so subtilno umestili izdelke Fenty – brez oznake, da gre za plačano vsebino. Za blagovno znamko, kot je Fenty Beauty, katere ugled je bil pridobljen ravno z vzpodbujanjem vključenosti, je TikTok dobitna formula.
Ne nazadnje je med svojim obstojem zanetil številna pozitivna gibanja za sprejemanje raznolikosti. Odziv je sprožil celo v Svetovnem ekonomskem forumu, ki je lansiral ključnik #Allthedifference in uporabnike spodbudil, da izrazijo malenkosti, ki jih delajo edinstvene in tako zavržejo stereotipne oznake, s katerimi jih označujejo drugi.
Zanemariti pa ne gre niti uporabnice Hadiyje Harris, ustanoviteljice organizacije The University of Diversity, namenjene boju za pravice enakopravnosti; ne glede na raso, spol in spolno usmerjenost.
Še brez filtra
Poanta torej ni le v sinhronizaciji ustnic z melodijo ali v koreografiji. Na TikToku te – v večini primerov – pričaka odkritosrčna in neizumetničena vsebina. Dokaz, da je občasno treba zgrabiti za plevel, ga izruvati in v zemlji poiskati kalček, ki obeta svetlejšo prihodnost.
V primeru opisanega devetega čuda družbenih omrežij svetlejšo prihodnost absolutno zastopa njegova zmožnost, da v podivjanem svetu posamezniku požgečka receptorje za kreativnost ter igro in mu vsaj za hip omogoči odrešitev iz okovov normativov. Naj odpleše svoje sanje – (zaenkrat še) brez rožnatega filtra.
Besedilo: Neja Drozg,
Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
){kind=link}