Najboljše knjige za (in za darilo dragim osebam)

1. Adrian P. Kezele: Skrivnosti indijske astrologije

Novo leto je vedno odličen čas za začetek nečesa novega – zakaj ne bi torej letos (ker je trenutni čas, roko na srce, še vedno povsem nepredvidljiv) začela študirati astrologijo? Adrian P. Kezele v tem novem priročniku stran za stranjo razlaga pojme djotiša oz. indijske astrologije. Vabilo na raziskovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti zahteva študijsko predanost, ampak, hej, to je tudi ključ, da obljube ne ostanejo zgolj obljube.

2. André Aciman: Najdi me

Obstaja duša, ki še ni prebrala romana Pokliči me po svojem imenu? Ali pa namesto branja svoj čas namenila vsaj istoimenskemu filmu, posnetemu po tej svetovni uspešnici? Dvomim, če pa – kaj še čakaš? Tu je namreč že nadaljevanje, ki se časovno odvija več deset let po prvem srečanju junakov. Elio je v tem času postal izjemen pianist, Oliver pa profesor na kolidžu in družinski oče, ki razmišlja o vnovični vrnitvi čez Atlantik. Uživaj v nadaljevanju te ganljive ljubezenske zgodbe.

3. Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu

Elif je ena najbolj prepoznavnih sodobnih turških avtoric, ki v svojih delih prestopa meje zahoda in vzhoda, saj je tudi sama razpeta med Istanbulom in Arizono. V čudovitem slogu razgrinja vprašanja spolnih in kulturnih identitet, nacionalizma in islama. V novem romanu razgrinja brutalno življenje prostitutke, ki umira na smetišču. V zadnjih minutah življenja sanjave Leile se bralcu izriše usoda zlomljene, a neverjetno pogumne ženske.

4. Rupi Kaur: Home Body

Svetovna znana poetka Instagrama je izdala že tretjo zbirko poezije, v kateri razgrinja intimno pot preteklosti in vrnitev v sedanjost. Tako kot v prvih dveh delih Med in mleko ter Sonce in njeno cvetje njena besedila ostajajo preprosta, a hkrati tako odkrito neposredna in čustvena, da te zgolj v nekaj vrsticah vrnejo domov, v domačnost tvojega bistva. Na slovenski prevod teh bogatih drobcev poetičnih stihov bo treba še počakati ... do takrat pa seveda priporočamo branje izvirnika.       

5. Caroline Bernard: Frida Kahlo in barve življenja

Mehika, 1925: sedemnajstletna Frida Kahlo želi postati zdravnica, a ji huda avtobusna nesreča to onemogoči. Potem spozna Diega Rivero, slikarskega genija in ljubljenca umetniških salonov, v katerega se nesmrtno zaljubi. Z njim, ki jo spodbuja k slikanju, se potopi v svet umetnosti in se pozneje z njim tudi poroči. Vsa navdušena in energična se poda v novo življenje, polno veselja, a tudi bolečine in žalosti, saj ji Diego ne more ostati zvest, pa tudi hrepenenje po otroku ostane njena neizpolnjena želja.

Vsem preprekam navkljub pa se Frida ne odreče predstavi brezmejne ljubezni in tudi ne polnemu življenju, ki ga sooblikujejo veliki umi in umetniki njenega časa – od Picassa do Trockega, od Josephine Baker do Marcela Duchampa. Frida se postopoma popolnoma preda umetnosti, s slikami upodablja sanje, z njimi osmišlja življenje in kljubuje udarcem usode. Izjemna ženska, ki z osupljivo pojavnostjo, pisanimi tradicionalnimi oblačili in majevskim nakitom povsod vzbuja pozornost, sčasoma postane ena najboljših in najbolj prepoznavnih slikark v zgodovini.

6. Sally Rooney: Normalni ljudje

Mlada irska pisateljica Sally Rooney (1991) je svojevrsten fenomen. S prvencem Pogovori s prijatelji je pri 26 letih nase opozorila bralce širom po svetu in pritegnila pozornost literarnih kritikov. Z naslednjim romanom, Normalni ljudje, se je leto zatem proslavila kot ena najuspešnejših sodobnih pisateljic, osvojila prvo mesto prodajnih lestvic in pobrala večino pomembnejših književnih nagrad (glavna britanska književna nagrada, irski roman leta, costa za najboljši roman, knjiga leta po izboru knjigarn Waterstones, nominacija za Bookerjevo nagrado).

Intimna pripoved o Marianne in Connellu, ki skozi leta krmarita med družbenimi pritiski, osebnimi krizami in individualnimi pričakovanji, je obenem univerzalna zgodba o razmerjih moči v sodobnem partnerskem odnosu, v kateri se prepozna vsakdo od nas.

"Vsa ta leta sta bila kot rastlinici, ki si delita isto zaplato prsti, se zraščata ena okoli druge in se zvirata v nemogoče položaje, da bi druga drugi naredili prostor."

7. Agathe Christie: Skrivnostne ure

Sheilo Webb, strojepisko iz agencije Cavendish, pošljejo na popoldanski delovni obisk h gospodični Pebmarsh. V hiši jo čaka neprijetno presenečenje – na tleh leži zaboden moški.

Okoli trupla je razpostavljenih šest ur, vse kažejo trinajst minut čez četrto, prav takrat pa stenska ura s kukavico oznani, da je tri. Trenutek zatem se domov vrne slepa lastnica hiše in skorajda pohodi truplo. Sheila kriče zbeži ven in se zaleti v mladega obveščevalnega agenta Colina Lamba. Policija se loti raziskovanja umora in takoj se izkaže, da je vizitka mrtvega moškega lažna, zato ne vedo, kdo dejansko je. Colinov prijatelj, inšpektor Hardcastle, na pomoč kmalu vpokliče slavnega detektiva Hercula Poirota.

Agatha Christie (1890–1976) upravičeno nosi naziv najbolj brane pisateljice detektivskih romanov na svetu. Mojstrski zapleti v skoraj sto romanih so še vedno privlačni in vabljivi za vse ljubitelje dobrih kriminalk, predvsem zaradi pisateljičinega edinstvenega sloga, deloma pa tudi zato, ker so upodobljeni v številnih filmskih in televizijskih priredbah.

Fotografije: Profimedia, Promocijsko Gradivo

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži